ZVKDS obvešča javnost, da že poteka evidentiranje škodnih dogodkov zaradi nedavnih poplav na enotah kulturne dediščine, v nadaljevanju se bo ZVKDS lotil izdelave sanacijskih elaboratov oziroma njihove realizacije.

Strokovnjaki ZVKDS v teh dneh aktivno evidentiramo škodo na enotah kulturne dediščine Slovenije. Čim natančneje skušamo locirati poškodovane objekte ali območja kulturne dediščine ter pridobiti čim več podatkov o vrsti in kategoriji škode. Podatke pridobivamo neposredno na terenu, kjer je to mogoče, in posredno tudi od pristojnih v lokalnih skupnostih in Rimskokatoliški cerkvi - RKC ter od zaupnikov in informatorjev s terena. Vsi podatki se zbirajo in obdelujejo centralno v okviru ZVKDS.

Ko bo določen protokol ocenjevanja škode in bo sprožen tudi državni mehanizem njenega popisovanja in ovrednotenja, bo ZVKDS izvedel natančne, s protokolom določene preglede ter podal končne ocene škode.

Ob tem naj poudarimo, da iz izkušenj iz let 2007 in 2010 vemo, da se škoda, ki je posledica poplav na objektih kulturne dediščine, pokaže z zamikom, lahko tudi enoletnim. Najrealnejša slika poškodb se pokaže šele po prvi zimski zmrzali.  

ZVKDS je že pozval pristojne k nujni izdelavi sanacijskih elaboratov in njihovi realizaciji pod nadzorom stroke. Samo na ta način bomo lahko, kolikor bo to mogoče, obnovili objekte in našo dediščino ohranili za prihodnje rodove.

Hkrati vas obveščamo, da je Ministrstvo za kulturo vzpostavilo posebno podstran »Poplave 2023 in kultura«, na kateri objavljajo informacije in podatke, med drugim tudi kako ravnati v primeru poplavljenih starejših stavb in objektov kulturne dediščine.

V nadaljevanju podajamo kratko poročilo o stanju po območnih enotah ZVKDS; ob tem dodajamo, da se poročilo sproti dopolnjuje.

OE Celje: Delno poplavljena sta bila Šoštanj in Velenje, vendar na kulturni dediščini ne beležimo škode.  V občini Luče je veliko škode na infrastrukturi, samo naselje Luče ni bilo poplavljeno. V Celju je bil poplavljen  mestni park in poškodovanih več mostov,  škoda se že odpravlja. Savinja ni prestopila bregov. Večjo škodo sta utrpela Laško in staro trško jedro Mozirje,  konkretnih podatkov o škodi na kulturni dediščini še nimamo, je pa  povsem uničen Mozirski gaj.  Za Ljubno in Nazarje še ni jasnih podatkov, pričakujemo pa poplavno škodo na naselbinski dediščini (fasade, stavbno pohištvo…), glede na znane  podatke o škodi v industrijski coni v bližini,  je tudi velika verjetnost zalitja  gradu Vrbovec  v Nazarjah. Za Letuš, Zadrečko dolino, Rečico ob Savinji  in Gornji grad podatke še zbiramo, bojimo se plazov in posledično škode predvsem na etnološki dediščini. In še dobra novica - iz Šentjanža pri Rečici  nas je eden od prebivalcev obvestil, da je njihova starejša hiša ostala nedotaknjena, navkljub vsej vodi vse naokrog, izpostavil je, da so »njegovi predniki že vedeli kje in kako graditi«  in da hišo zdaj nedvomno želijo obnoviti ter se kot mlada družina preseliti vanjo.

OE Kranj: Obsežne poškodbe ugotavljamo na gradu Katzenstein v Begunjah (psihiatrična bolnišnica) in v njegovi neposredni okolici; porušil se je del kamnitega zidu grajskega parka iz 17. stoletja, ki je po Valvasorjevem mnenju obdajal najlepši park tistega časa na Kranjskem. Hudourniška voda je zalila grobišče talcev (delo E. Ravnikarja, 1953–1954), odnesla je dostopno pot k Plečnikovima paviljonoma Brezjanki in Jožamurki ter poškodovala drevored. Tudi cerkev sv. Boštjana v Mostah pri Komendi je utrpela veliko škode. Voda jo je zalila do višine 130 cm. Trenutno je v fazi čiščenja in sušenja. Podrl se je oltar sv. Frančiška Ksaverija (iz druge četrtine 18. stoletja); prepeljan je bil v restavratorsko delavnico. Zalit je bil Ravbarjev grad v Mengšu, zelo poškodovani sta stilna oprema v pritličju in infrastruktura. V Kamniku se je porušil betonski most v Stranjah z začetka 20. stoletja, ki je bil nedavno obnovljen. Preverjamo še, kako je s plazom v Tunjicah ob cerkvi sv. Ane. Staro mestno jedro v Kamniku ni bilo prizadeto, preverjamo še stanje naselbinske dediščine v Mengšu in Trzinu. 

OE Ljubljana: Gorenja vas, Poljane: dvorec Visoko ni poškodovan, voda je zalila samo gospodarsko poslopje, ki pa je še gradbišče. V Šubičevi hiši je zalilo kleti, sanacija poteka. Ostalo še preverjamo. V Škofji Loki je odneslo znamenito Hudičevo brv, pregledujemo še stanje v Puštalu (Nacetova hiša …). Staro mestno jedro ni bilo prizadeto. Konec tedna je predvidena terenska odprava v Poljansko dolino in takrat bo več znanega o škodi v tej regiji. Starološki grad s pomožnimi objekti: grad je brez opaznih poškodb, znotraj suh, razen direktno znotraj pred začasnimi vrati. Pomožni objekti so bili poplavljeni, v kašči ob vhodu je bilo potrebno črpanje vode. Ostali objekti razmeroma brez posebnosti. Kapelica Stara Loka: objekt očiščen, Martinova hiša, Mestni trg 26, brez poškodb oz. vdora vode ,Kašča Spodnji trg 1: voda vdrla skozi stene v kletno etažo stavbe. Najemnik očistil in osušil, a žal ni posnel fotografij. Na včerajšnjem ogledu ni bilo videti sledov vode praktično nikjer.

OE Maribor: Ptuj: problematičen je plaz na pobočju ptujskega gradu. Babičev mlin na Muri ni poškodovan. Ravne in Dravograd – za zdaj nismo evidentirali večjih poškodb v mestnem jedru. Iz občine Črna na Koroškem so nas obvestili, da je Plečnikov spomenik precej poškodovan, terenski ogled bo predvidoma v prihodnjem tednu. Iz Trat so nas obvestili o poškodbah na strehi gradu Cmurek. Ogromno objektov v Mežici in Črni na Koroškem je bilo poplavljenih. Poplavljen je bil tudi muzejski del v železarni na Ravnah na Koroškem, a so ga že v soboto začeli sanirati.

OE Nova Gorica: Baška grapa ter območje med Mostom na Soči in Tolminom: za zdaj ni podatkov o večji škodi na kulturni dediščini, stanje spremljamo. V Idriji so poškodbe zaradi plazu na fasadi rudarske hiše in v okolici. V bolnišnici Franji naj bi bilo stanje enako kot pred poplavami.

OE Novo mesto: Do zdaj ni bilo zaznanih ali javljenih večjih poškodb zaradi poplav. Stanje spremljamo, predvsem podatke o plazovih.

OE Piran: Opravljen je bil ogled Sečoveljskih solin, škoda ni bila ugotovljena. Škoda je nastala  na strešni konstrukciji Arheološkega parka v Simonovem zalivu. Drugi tovrstni dogodki na srečo niso bili evidentirani.

V ZVKDS se zavedamo, da so socialne posledice, ki jih za seboj pustijo poplave, lahko enako uničujoče kot neposredna materialna škoda. Izguba domov ni samo materialna, pomeni tudi izgubo občutka varnosti, povezanosti, izgubo dela naše identitete.

Prepričani smo, da nam tudi dediščina kot gradnik naše identitete v takih trenutkih lahko pomaga, saj ohranja našo povezanost z domačim prostorom, z našo preteklostjo.

Na ZVKDS smo vsem lastnikom kulturne dediščine na voljo za pomoč, morebitne nasvete in usmeritve, zato vam predlagamo, da se obrnete na pristojno Območno enoto ZVKDS. Kontaktne podatke najdete na: Območne enote | Zavod za varstvo kulturne dediščine (zvkds.si)