»Ta hiša meni sliši, a vendar moja ni.

Saj kdor za menoj pride, tud' tist' njo zapusti.

In tretnjega do nesli mrliča ven iz žnje.

Prijatelj! vprašam te – čigava hiša je?«

To so uvodne vrstice zapisa, ohranjenega na stenski poslikavi v podeželski hiši domačije Šoštarič v Grabah, ki je današnje dni dočakala z vsem bogastvom originalnih poslikav, stavbnega pohištva, notranje opreme in ohranjene zunanjščine. Zapis nas spodbuja k razmisleku o našem lastnem odnosu do dediščine. Opominja nas, da smo le začasni uporabniki vsega materialnega in podedovanega. Odnos do dediščine se je skozi čas spreminjal.  Če se zazremo v svetove naše intime, od malih nog zbiramo, hranimo in iz roda v rod posredujemo majhne in večje pomnike našega obstoja. Enako velja za našo skupno dediščino, vtisnjeno v zavest, ki jo sestavljajo vsi sledovi pretekle ustvarjalnosti, tako snovni kot nesnovni ter spomini nanje.

Na mariborski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije smo ta zapis časa in življenja, vrednot in izkušenj želeli ujeti na papir pregledne monografije. Konec leta 2021 smo izdali poljudnoznanstveno publikacijo Dediči prostora, varuhi pomnikov, s katero smo obenem obeležili 60-letnico mariborske spomeniškovarstvene oziroma konservatorske službe na območju severovzhodne Slovenije. Knjigo smo zastavili kot potovanje skozi čas in prostor, v katerem predstavljamo raznoliko kulturno dediščino severovzhodne Slovenije ter razvoj spomeniške službe na tem območju.

Metaforično bi dejali, da konservatorji hodimo po poteh preteklosti, se dotikamo starožitnosti in razbiramo manj znane zgodbe naših prednikov. Pri delu z dediščino odstiramo tančice starodavnega in prepoznavamo pomene podedovanega, s čimer pišemo zgodbo nas vseh, ki tukaj bivamo.

Glavno sporočilo publikacije je želja, da bi nagovorili čim širše občestvo k pozitivnemu dojemanju in sprejemanju zapuščine prednikov. Saj, če kot družba svojo dediščino prepustimo pozabi, smo kot človek brez spominov. Knjiga z različnimi zgodbami, pogledi in perspektivami z besedo in sliko vabi v razmišljanja in raziskovanja prostora okoli nas.

V naši družbi je odnos do lastništva nad materialnimi dobrinami v samem vrhu družbenih vrednot. Zavedanje, da smo zgolj začasni uporabniki podedovanega pomaga omiliti egoistično posesivnost do materialnega. S krepitvijo te zavesti bi bili tudi v odnosu do podedovanega previdnejši, naravnani v bolj trajnostno smer negovanja in manj objestni in agresivni pri prenovah.  

Ohranjanje kulturne dediščine ni mogoče, če je vsak izmed nas ne ponotranji kot del svoje osebne zgodbe ter spoštljivega odnosa do preteklosti in prednikov. Varovanje in negovanje podedovanega je naloga prav vsakega izmed nas in ne le tistih, ki to počnemo znotraj uradnih institucij formalnega varstva. Vsi smo namreč dediči prostora, z vsemi brazdami kulturnega izraza, ki so se zapisale v pokrajino. Vsi mi smo njeni varuhi.

Želimo si, da tudi vi skupaj z nami stopite na pot varstva dediščine in prisluhnete zgodbam, ki jih pripoveduje preteklost, z modrostjo preteklosti živite sedanjost in soustvarjate boljšo prihodnost za tiste, ki prihajajo.

Za naslovnico knjige smo izbrali fotografijo rotunde v Selu na Goričkem, ki jo je leta 1980 posnel dolgoletni ravnatelj mariborskega spomeniškovarstvenega zavoda Janez Mikuž. Ta duhovno in simbolno ter umetnostnozgodovinsko bogat, pravzaprav mističen prostor, še vedno vznemirja z ne docela razvozlano zgodbo o svoji preteklosti. Poleg bogatih umetnostnozgodovinskih pomenov, ki jih razbiramo iz romanskega arhitekturnega sloga in ikonografsko izjemno domišljenega koncepta stenske poslikave, je pomenljivejše dejstvo, da vse našteto odseva zgodbe ljudi, ki so tod živeli, verovali, upali, darovali, načrtovali, ustvarjali, ohranjali, minevali. Zato je fotografija toliko pomenljivejša, saj izraža tudi odnos do svetega v svetu, v katerem so živeli naši predniki in zdaj živimo mi. Ta stari, od življenja sključeni nekdanji ključar selanske rotunde se k temu veličastnemu pomniku približuje z držo, iz katere na simbolni ravni lahko razberemo ponižnost in zavedanje minljivosti.

Besedilo: Mateja Neža Sitar, urednica

Nekaj podatkov: Območna enota Maribor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, spomeniškovarstveno pristojna za 80 občin na območju severovzhodne Slovenije, je locirana na Slomškovem trgu 6 v Mariboru. Od ustanovitve samostojnega Zavod za spomeniško varstvo Maribor leta 1959 dalje omogoča strokovno skrb za dediščino naših prednikov za celotno Štajersko, Prekmurje in Koroško. Monografija Dediči prostora, varuhi pomnikov je dostopna v knjižnicah in v spletni izdaji na portalu ZVKDS: https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/dedici-prostora-all-spread-lr.pdf