Iskalnik

Kontakt

RSSInstagram

Prijavite se na Občasnik

Privoščite si dobro čtivo in spoznajte našo kulturno dediščino!
Za vas pripravljamo vsebine s področja varstva, zakonodaje, razstav, publikacij in domačih ter mednarodnih projektov.

Bled, Blejsko jezero Dvig deblaka danes, 14.10.2022

Akcija dviga zgodnjesrednjeveškega deblaka in njegov odvoz v konservacijo v prostore Restavratorskega centra ZVKDS je plod večletnega odličnega sodelovanja več inštitucij, in sicer Društva za podvodne dejavnosti Bled, Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Zavoda za podvodno arheologijo, Zavoda za varstvo kulturne dediščine, kjer so se oz. se bodo aktivnosti odvijale na OE Kranj, CPA in RC.

Predstavitev predhodnih aktivnosti

Potapljači Društva za podvodne dejavnosti Bled (v nadaljevanju DPD Bled) so leta 2015 v bližini severne obale Blejskega jezera odkrili ostanke večjega lesenega predmeta, ki so bili pozneje prepoznani kot razbitina čolna, deblaka. V sodelovanju med potapljači DPD Bled in Oddelkom za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete je bilo v zadnjih dneh decembra 2020 izpeljano podvodna raziskava z izdelavo osnovne arheološke dokumentacije. Odvzeti so bili tudi vzorci za določitev drevesne vrste in starosti plovila. Preliminarna spoznanja so bila nadgrajena z rezultati raziskave, ki jo je februarja 2022 izpeljal Zavod za Podvodno Arheologijo v sodelovanju s Centrom za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. V okviru dvodnevnega posega so bili opravljeni fotogrametrično dokumentiranje plovila in situ, njegov začasen dvig za celovito dokumentiranje deblaka in odvzem vzorcev za njegovo natančnejše datiranje. V okolici najdišča je podvodna ekipa izvedla intenzivni terenski pregled v mreži kvadrantov s popolno kolekcijo kulturno-zgodovinsko izpovednega površinskega materiala.

Opredelitev vrste lesa, datacija in izdelava načrtov so bili financirani iz sredstev raziskovalnega programa P6-0247 Arheologija (UL FF OzA), ki ga sofinancira Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost, stroški terenskega pregleda in dokumentiranja februarja 2022 pa iz sredstev Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Povzetek dosedanjih spoznanj

Deblak je razlomljen na dva kosa. Večji del obsega premec in osrednji del čolna, nekoliko vstran ležeč manjši del pa predstavlja drug konec s krmo. Dela se ne prilegata in očitno vmesni del plovila proti krmi manjka. Propadla oziroma odlomljena je tudi večina obeh stranic v osrednjem delu deblaka. Notranja površina je razmeroma dobro ohranjena, zunanja površina pa je precej neenakomerno korodirana. Prvotno okoli 4 metre dolg in do 60 cm širok deblak zaobljenega preseka s 30 do 35 cm visokimi stranicami sta označevala zaobljeno koničast premec in bolj topo zaobljena krma. Pri premcu in krmi ima čoln iztesani visoki predelni steni, v osrednjem delu čolna pa je nizko prečno rebro. Slednji morda nakazuje, da je bila notranjost čolna funkcionalno razdeljena na dve polovici oziroma prekata. Glede na rekonstruirane dimenzije in ureditev je bil prilagojen za enega ali dva člana posadke in najverjetneje namenjen za ribolov ali lokalni prevoz.

Čoln je ležal na vznožju strme brežine na globini 11,5 do 12 m, okoli 15 metrov od severnega jezerskega obrežja. Ob odkritju je ležal vzporedno z brežino na podlagi iz peska in manjšega kamenja, s premcem, usmerjenim proti vzhodu. Večji kos deblaka je bil ujet med dve večji skali. Bolje ohranjena polovica večjega dela proti premcu je bila zapolnjena z neobdelanim kamenjem. Čoln je po daljši osi nekoliko nagnjen navzdol po brežini, kar pomeni, da se zgornji rob leve stranice dviga nad ravnino pobočja. Ozadje potopitve deblaka še ni razjasnjeno. Sprva so najdiščne okoliščine in oddaljenost od obale nakazovale možnost, da gre za simbolni pokop plovila ob koncu njegove rabe. Po drugi, verjetnejši razlagi pa je bil deblak prvotno shranjen v plitvini tik ob obali in zaradi neznanega razloga zapuščen, nato pa je sčasoma zdrsel po strmem pobočju in se razlomil. Med večjimi kamni, s katerimi je bil zapolnjen sprednji prekat deblaka, sta bila namreč najdena tudi odlomka prazgodovinske in visokosrednjeveške lončenine, ki najverjetneje izvirata iz posutij pobočnih depozitov na obali. Okoliščine tako kažejo na postopno zasipanje čolna zaradi naravnih procesov po tem, ko je bil že potopljen in v položaju, v katerem je bil odkrit. Za obtežitev, namenjeno potopitvi deblaka za čas, ko ni bil v rabi, kar je bilo v prostoru okoli Alp pogosto in je dokazano z veliko primeri, ni prepričljivih dokazov.

Analiza vrste lesa, izvedena na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je pokazala, da je bil čoln izdelan iz macesnovega debla. To je redkost, saj med blizu tri tisoč odkritih deblakov v Evropi, lahko primerke iz macesna preštejemo na prste ene roke. V kolikor pa upoštevamo lastnosti macesnovine, kot je vodoodpornost in lokalna dostopnost visokih ravnih dreves, pa ta izbira ni nenavadna.

Starost deblaka je bila določena na podlagi radiokarbonskih (AMS) analiz vzorcev branik iz jedrovine in periferije debla, kalibriranih z metodo wiggle matching. AMS analize so bile opravljene v laboratoriju Beta Analytic (Miami, FL), dendrokronološka analiza zaporedja branik pa na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Modelirana datacija najmlajše je pokazala, da je bilo drevo, izbrano za izdelavo deblaka, posekano v zadnji četrtini 8. stoletja ali prvi polovici 9. stoletja. S tem je deblak iz Blejskega jezera prvo zanesljivo datirano zgodnjesrednjeveško plovilo te vrste iz slovenskega prostora, ki se mu onkraj Karavank pridružujejo trije od skupno dvanjstih deblakov iz treh koroških jezer.

Ob prazgodovinskih in antičnih najdbah z Otoka je odkritje trenutno tudi najstarejši neposredni dokaz za plovbo na Blejskem jezeru ter omogoča sklepanja o rabi jezerskih virov in obiskov otoka v obdobju prve faze slovanske naselitve Blejskega kota, pri čemer srednja vrednost datacije okvirno sovpada z uporom Karniolcev proti Frankom leta 820. Pričakujemo, da bodo nadaljnje raziskave dale tudi odgovor o pomenu in kontekstu raztresenih človeških kosti, ki so bile dokumentirane po jezerskem dnu v neposredni okolici deblaka, ter osvetlile njihovo morebitno povezavo s plovilom.

© 2015 ZVKDS, VSE PRAVICE PRIDRŽANE