Iskalnik

Kontakt

RSS

Prijavite se na Občasnik

Privoščite si dobro čtivo in spoznajte našo kulturno dediščino!
Za vas pripravljamo vsebine s področja varstva, zakonodaje, razstav, publikacij in domačih ter mednarodnih projektov.

Arheološke raziskave na Pungrtu na Igu

Arheološke raziskave na območju novogradnje Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig  so se pričela že konec leta 2016. Najprej so bile izvedene nedestruktivne metode – interpretacija lidarskih posnetkov in izvedba geofizikalnih raziskav. Na podlagi teh rezultatov so bile izvedene geotehnične raziskave – kombinacija geotehničnih vrtin in sondažnih testnih izkopov, ki so bili skupaj interpretirani tako za potrebe geomehanike kot za ugotovitev vsebine in sestave arheološkega najdišča. Šele na podlagi vseh predhodnih ugotovitev in na podlagi projektne dokumentacije, je bilo določeno območje za izvedbo arheoloških izkopavanj na delih, kjer je bil ugotovljen visok arheološki potencial in kjer bodo z novogradnjo posegli v arheološke plasti. Izkopavanja so se pričela v juliju in bodo trajala predvidoma do konca oktobra. Arheološke raziskave izvaja konzorcij ArKoIg, pod vodstvom podjetja Arhej d.o.o., arheološki konservatorski nadzor pa Mija Topličanec in Maja Bricelj, obe ZVKDS, območna enota Ljubljana.

Predvidena novogradnja je znotraj zavarovanih območij kulturne dediščine Grad Ig, Arheološko najdišče Pungrt in kulturna krajina Ljubljansko barje, v neposredni bližini se nahajajo tudi razvaline cerkve sv. Jurija. S širšega območja Iga je znanih še več posamičnih najdišč. Na Pungrtu se do sedaj niso izvajale arheološke raziskave, saj je bila lokacija zaradi vojaške namembnost gradu (kasneje zaporov), nedostopna. Vseskozi se je domnevalo, da na njem leži prazgodovinsko gradišče. Znane so bile rimske spolje vzidane v grad, ki so bile prenešene z rimskega grobišča Marof, ob vznožju Pungrta. 

Pričakovanja so se več kot uresničila, saj smo z izkopavanji že do sedaj odkrili zanimive nove podatke o poselitvi griča v pozni prazgodovini, t. j. v času mlajše železne dobe in kasneje v rimskem času, časovno torej od 2./1. stoletja pred našim štetjem do 2. stoletja našega štetja. Na severozahodnem delu gradišča, kjer trenutno potekajo izkopavanja, je bil teren preoblikovan v manjše terase, znotraj katerih so ohranjene sledi različnih objektov. Odkrit je tudi kamnito-zemljen nasip, ki bi lahko služil kot dodatna zaščita/obramba zgornjega dela gradišča. Pričakujemo še starejše najdbe iz obdobja starejše železne dobe, do katerih sedaj z izkopavanji še nismo  prišli.

Med najdbami je zelo veliko odlomkov lončenine in kosov ožgane gline oz. hišnega ometa, ki predstavljajo ostanek nekdaj z glino ometanih sten objektov. Zanimive so najdbe staroselcev, ki delno prevzemajo nošo Rimljanov – bronaste fibule, novci idr. Najdbe keramičnih vretenc in uteži za statve pa nakazujejo tkalsko in predilsko obrt, svinčen surovec, bronasti polizdelki, ostanki železove žlindre in druga orodja pa kažejo na livarsko/kovaški značaj objektov na tem delu gradišča.

Poselitvena slika južnega obrob­ja Ljubljanskega barja na območju Iga, tako v dolini kot na gradišču Pungart, se nam z arheološkimi raziskavami v zadnjih letih postopoma razjasnjuje. V dolini vzhodno od Pungrta so bili najdeni ostanki bronastodobne poselitve, ki sodijo v čas srednje in začetka pozne bronaste dobe, t.j. v drugem in prvem tisočletju pr. n.št. V tem času je značilna poselitev nižinskih predelov na rečnih terasah ali na vzpetinah z vodotoki in ruralnim zaledjem v bližini. Različne faze železnodobne poselitve pa raziskujemo sedaj na gradišču. Še največ ostalin in drobnih najdb imamo izpričanih iz rimskega obdobja, v dolini predvsem z najdbami rimskih grobov, medtem ko točne lokacije rimskodobne naselbine še ne poznamo. Najdeni so bili tudi številni rimski nagrobniki (s širšega ižanskega prostora je evidentiranih več kot 120 kamnitih spomenikov), vendar so večinoma v sekundarni legi in uporabi, razen v živo skalo vklesan nagrobnik »Stari Dedec« v Stajah.

Najzgodnejši zgodovinski viri se nanašajo na samo vas in grad Ig, ki leži na griču Pungrt in je bil od 11. stoletja pa do leta 1261 v lasti plemiške družine Spanheimov. Nato so na njem gospodovali še Engelhausi in Auspergi, ki so med pomladjo narodov spomladi 1848 doživeli upor ižanskih kmetov, ki so grad oplenili in zažgali.

 

Besedilo pripravile:Mija Topličanec, univ. dipl. arheologinja, ZVKDS OE Ljubljana, dr. Maja Bricelj, univ. dipl. arheologinja, ZVKDS OE Ljubljana, dr. Petra Vojakovič, univ. dipl. arheologinja, Arhej d.o.o.

 

Slika 1: Karta arheoloških najdišč Iga (povzeto po Grahek, Ragolič 2020).

Slika 2: Pogled na ostaline rimskodobnih stavb (foto: arhiv Arhej d.o.o.).

Slika 3: Nekaj mlajšeželeznodobnih ter rimskodobnih najdb (foto: arhiv Arhej d.o.o.).

 

 

© 2015 ZVKDS, VSE PRAVICE PRIDRŽANE