V letošnjem juniju Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije praznuje 110. rojstni dan organizirane dejavnosti varstva in ohranjanja kulturne dediščine v Sloveniji.

Z odlokom z dne 12. junija 1913 je bil mladi praktikant dunajske cesarsko–kraljeve  centralne komisije za varstvo spomenikov dr. France Stele (1886–1972) prestavljen v Ljubljano in imenovan za prvega poklicnega deželnega konservatorja za Kranjsko. France Stele  je v okviru centralne komisije deloval na našem območju in drugod že prej, vsaj od začetka leta 1913, ko je po naročilu tedanjega generalnega konservatorja dr. Maxa Dvořaka (1874–1921) opravljal različne strokovne naloge. Očitno sta tako Dvořak, pri katerem je Stele leto prej doktoriral, kot tudi oddelčni predstojnik Fortunat von Schubert-Soldern (1867–1953), poznejši predsednik centralne komisije, ocenila, da je perspektivni mladi umetnostni zgodovinar pravšnji, da prevzame naloge deželnega konservatorja in organizira vse potrebno za vzpostavitev konservatorske službe na Kranjskem. 11. julija 1913 je dal Stele objaviti oglas v Laibacher Zeitung in Slovenski narod oglas, da je s 1. julijem začela Cesarsko-kraljeva centralna komisija za varstvo spomenikov uradno zastopstvo za Kranjsko deželo in da je Stele v času navedenih uradnih ur, v kolikor ni zadržan pri terenskem delu, na voljo strankam v svoji pisarni v 1. nadstropju hiše na Mestnem trgu 25 v Ljubljani.       

Čeprav je bil Stele kot cesarsko-kraljevi uradnik vpoklican v avstrijsko vojsko, zaradi katere je že septembra 1914 pristal v ruskem vojnem ujetništvu, znova aktiven šele po letu 1919 po vrnitvi v domovino, je že istega leta v novi državi, Kraljevini SHS, sodeloval pri ustanovitvi Spomeniškega urada za Slovenijo. Urad je bil pri svojem delu po zgledu centralne komisije, od katere je prevzel vse predvojne obrazce in vzorce, organizacijsko še vedno odvisen od spomeniških zaupnikov, kot so bili slikar Ivan Franke in kasneje Matej Sternen, župnik Fran Avsec, arhivar Franjo Baš in drugi. Delo pa je močno oteževalo dejstvo, da nova država kljub številnim prizadevanjem ni sprejela spomeniškega zakona v nasprotju z nekdanjo državo Avstrijo, ki je prvi zakon dobila leta 1923. Ta pri naših severnih sosedih z manjšimi spremembami velja še danes, zato je ob stoletnem jubileju tudi povod za številna načrtovana strokovna srečanja. Slovenci smo prvi zakon dobili šele leta 1948. Toda že 27. avgusta 1945 je bil kot naslednik nekdanjega spomeniškega urada ustanovljen Zavod za zaščito in znanstveno proučevanje kulturnih in prirodnih znamenitosti Ljudske republike Slovenije, predhodnik sedanjega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, s čimer je razvidna 110 letna kontinuiteta (s kratko prekinitvijo v vojnem obdobju) organizirane spomeniškovarstvene dejavnosti na Slovenskem (o podrobnostih glej spletno razstavo ob 100 letnici: http://www.kd100let.si). Opisana kontinuiteta  je razlog, da bo ZVKDS jeseni organiziral širši posvet s temami, poveznimi z zakonodajnimi danostmi in drugimi predpisi.