KULTURNA DEDIŠČINA - ZGODBE PRETEKLOSTI, TEMELJ NAŠE PRIHODNOSTI
Kulturna dediščina niso le neme ostaline preteklosti. Stari, razpokani in na pol porušeni zidovi, ki kazijo prostor, da tam ne more nastati kaj novega, sodobnega. Ali knjige in listine, ki se nikomur v korist zbirajo v zaprašenih kleteh. So veliko več. So nosilci zgodb naše skupne preteklosti, ki odgovarjajo na vprašanja, kako so naši predniki živeli, kako verovali, kako doživljali svet in sveto, pa tudi lepo. Kako so se znašli z materiali, ki so jim bili dostopni, kakšno orodje uporabljali pri delu, s kakšno tehnologijo gradili, kako pokopavali bližnje, kako žalovali in se veselili.
Če zmoremo podedovanemu odstreti tančice prahu in prisluhniti zgodbam, ki jih dediščina pripoveduje, le-ta postane živa in lahko začutimo njeno materialno in duhovno sporočilo. Ko se zavemo, da so v podedovanem korenine vsakega izmed nas, se vzpostavi intimna vez s preteklostjo, rodi se zavedanje, da so nas zgodbe preteklosti izoblikovale v to kar danes smo. Ostaline preteklosti postanejo naš skupen, kolektiven spomin, ki ustvarja družbo v kateri živimo. Postanejo naša skupna identiteta iz katere črpamo izkušnje, znanje, vrednote in skozi ponotranjeno razumevanje preteklosti oblikujemo sedanjost, ki predstavlja temelj prihodnosti.
Če poznamo svojo dediščino, se skozi njo lahko učimo o svoji identiteti, medsebojnem spoštovanju, raziskujemo solidarnosti in lažje vzdržujemo strpnost ter medkulturni dialog. Če na dediščino, torej na tisto, kar smo dedovali, pozabimo, pustimo propasti in jo zapišemo pozabi, postane družba kot človek, ki ne pozna svoje družine. Osamljen, tavajoč po brezpotju in brezbrežju misli, kot človek brez spominov. Naša kulturna dediščina namreč predstavlja kolektivni spomin družbe, našo zavest in podzavest, skupno krajino spominov. Zato je zavedanje pomena podedovanega naloga prav vsakega izmed nas in ne le tistih, ki to počnejo znotraj institucij formalnega varstva.
Prisluhnite torej zgodbam, ki jih pripoveduje preteklost, da boste razumeli sebe in soustvarjali lepšo prihodnost. Prihodnost, ki bo spoštovala vsak kamenček v mozaiku skupnega spomina kot pomemben gradnik strpne, čuječe, do narave in kulture prijazne družbe.
Povezovanje kulture in izobraževanja. Register kulturne dediščine (osnovne informacije, povezave, uporaba registra,...) PP predstavitev
Generacije, ki jih vzgajamo, so tiste, ki bodo varovale našo dediščino tudi v prihodnje. Dediščina je okoli nas, a naj ne ostane samo okoli nas, temveč jo shranimo v svoja srca in zavest, da ostane vselej z nami, saj je to naš kulturni genski zapis, ki ga moramo negovati in varovati, sicer bomo izgubili lastno svojstvo.
Predstavljen projekt Spoznaj, varuj, ohrani (SVO) PP predstavitev ponuja priložnost za kreiranje dogodkov, ki združujejo stroko, zainteresirano javnost, lokalne skupnosti, društva, pedagoge, vzgojitelje, vrtčevske otroke in šolsko mladino v prepoznavanju, odkrivanju in varovanju dediščine ter krepljenju pozitivnega odnosa do nje.
Celovit pristop in cilji pri poučevanju dediščine:
- spoznavanje dediščine in zavedanje njene vloge ter odgovornosti pri njenem ohranjanju,
- spoštovanje naravne in kulturne dediščine,
- razumevanje odnosa med preteklostjo in sedanjostjo ter povezave s trajnostnim razvojem in kvaliteto življenja,
- sodelovanje – delovanje v skupini, opazovanje in lociranje dediščine,
- uporabljanje problemsko naravnanih metod spoznavanja dediščine,
- uporaba različnih znanj, veščin, materialov,
- razvoj občutljivosti za dediščino in narodno identiteto,
- spoznanje, da je dediščina velik del našega življenja,
- čutno zavedanje dediščine,
- razvoj estetskega čuta.
Kulturna dediščina (KD) v vzgoji in izobraževanju, poslanstvo in pomen:
- oblikuje zgodovinsko zavest in zavedanje, da je KD slovenskega kulturnega prostora temelj oblikovanja našega zgodovinskega razvoja;–- oblikuje pozitiven odnos do varovanja in celostnega ohranjanja KD v lokalnih in regionalnih okoljih in širše;
- krepi spoznanje, da so številna sporočila in vrednote KD temelji bodočega trajnostnega in sonaravnega razvoja;
- izoblikuje zavedanje, da človek KD ustvarja tudi v sedanjosti;
- krepi spoznanje, da imamo različne oblike KD, ter gradi temelje za strpnost, razumevanje drugačnosti in medkulturni dialog.
"Odgovorni smo za to, kar naredimo, in tisto, česar ne naredimo."Voltair
Družabna igra SPOMIN: KULTURNA DEDIŠČINA SLOVENIJE
Izbrani so kulturni spomeniki državnega pomena iz registra nepremične kulturne dediščine (RKD), ki obsega več kot 30.000 enot. REGISTER
Spomin je družabna igra, ki se igra v namizni obliki (kartončki) in v družbi. Vpliva na razvijanje nekaterih kognitivnih funkcij: preizkušajo se sposobnosti pomnjenja in urijo se možgani, razvijata se vizualni spomin in orientacija na ploskvi, pozornost se usmerja na detajle in podobno. Pred začetkom igre se igralci dogovorite, da morate odkrite fotografije opisati s svojimi besedami in poiskati informacije o izbrani kulturni dediščini Slovenije.
NAVODILA ZA IZDELAVO IGRE SPOMIN: KULTURNA DEDIŠČINA SLOVENIJE
Potrebujete: debelejši karton, lepilo za papir, škarje, svinčnik, ravnilo, natisnjene predloge PREDLOGE
Kartončke za igro izdelajte sami z uporabo pripravljenih predlog, ki jih natisnite v barvah. Natisnjene liste prilepite na trši karton, s svinčnikom in ravnilom poudarite pomožne črte ter karton natančno razrežite, da dobite kvadratne ploščice.
PRAVILA IGRE
Pare kartončkov najprej dobro premešajte in jih razporedite po površini tako, da so s hrbtno stranjo obrnjeni navzgor. Pri mlajših igralcih je dobro, da na začetku uporabite manj parov ploščic in da ploščice razporedite v obliki pravokotnika ali kvadrata. Pri starejših in bolj izkušenih igralcih pa lahko uporabite več kartončkov in jih poljubno razporedite po mizi. Zanimiva in nekoliko zahtevnejša različica je na primer iskanje trojic enakih sličic. Igra poteka tako, da postopoma odkrivate ploščice/kartončke. Vsak igralec lahko obrne samo dva kartončka in ju po ogledu ponovno postavi z licem (fotografijo) navzdol. Pomembni pravili igre, ki ju moramo otroku predstaviti, sta, da odkrite pare pokaže tudi sotekmovalcem in da kartonček vrne na mesto, s katerega ga je vzel. Če je igralec uspešen in najde par (enaki fotografiji), lahko poskusi poiskati še en par. Če para ne najde, je na vrsti naslednji igralec. Spomin se igramo tako dolgo, dokler igralci ne najdejo vseh parov. Zmaga tisti, ki je našel največ parov.
Namig: Med igro se pogovarjajte o izbrani kulturni dediščini Slovenije, jih komentirajte in spoznavajte, tako da uporabite priloženo tabelo s QR kodami za dostop do podatkov registra nepremične kulturne dediščine tabela s QR kodami
Zaznamek: Evidenčna številka dediščine (EŠD), bo ob uveljavitvi prenovljenega sistema registra kulturne dediščine v letu 2022 nadomeščena z enotno identifikacijo dediščine (EID).
Priporočena literatura:
Zbirka Dnevi evropske kulturne dediščine
Kolofon
Sklop KULTURNA DEDIŠČINA
Urednica: Milena Antonić milena.antonic@zvkds.si
Uvodni tekst: dr. Simona Menoni Muršič
Didaktični sklop: Milena Antonić, Barbara Lečnik
Strokovni sodelavci: mag. Ksenija Kovačec Naglič, Metka Košir, Dušan Miklavčič, Ministrstvo za kullturo, Direktorat za kulturno dediščino, Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino
Lektura: Nuša Mastnak
Avtorji fotografij: fototeka ZVKDS OE MB, Spomin: KD Slovenije avtorji so fotografij navedeni na priloženem seznamu seznam
Maribor 2021