Iskalnik

Kontakt

RSS

Prijavite se na Občasnik

Privoščite si dobro čtivo in spoznajte našo kulturno dediščino!
Za vas pripravljamo vsebine s področja varstva, zakonodaje, razstav, publikacij in domačih ter mednarodnih projektov.

Prireditve

Lokostrelci orkestra - spletni družinski koncert

Občina: Mestna občina Ljubljana
Regija: Osrednjeslovenska regija

Lokacija dogodka:
Slovenska filharmonija, Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana

Kontakt za prijave / informacije:
040 146 402

Spletna stran:
http://www.filharmonija.si

Organizator:
Slovenska filharmonija

Čas dogodka
03. 12. 2020, 00.00-24.00

Opis dogodka

Barbara Kolbl - 1. violina Marijana Gregorič - 2. violina Maja Babnik Ravnikar - viola Petra Greblo – violončelo Mateja Murn Zorko - kontrabas Matevž Bajde – pojoča žaga, tolkala Moderator: Franci Krevh Spored: 1. Edward William Elgar (1857 - 1934): CHANSON DE MATIN 2. Luigi Boccherini (1743 - 1805): MENUET (3. stavek iz godalnega kvinteta v E-duru) 3. Wolfgang Amadeus Mozart (1756 - 1791): ALLEGRO (1. stavek iz Serenade št. 13 za godala v G-duru; t.i. MALA NOČNA GLASBA) 4

Podrobnejši opis dogodka

Zakaj ima koncert naslov Lokostrelci orkestra? Zato, ker pri igranju na svoja glasbila potrebujejo loke. Govorimo seveda o GODALIH. Godala so glasbeni instrumenti, kjer zvok nastaja z nihanjem strune, to pa največkrat povzročimo tako, da nanjo potegnemo - GODEMO z lokom. Glasbenikom rečemo GODALCI. Poznamo seveda še druge tehnike igranja na godala npr.: 1. PIZZIKATO (izgovorimo »picikato«) - glasbenik brenka s prsti po strunah, 2. TEHNIKA Z LESENIM DELOM LOKA (Z LESOM) - glasbenik udarja po struni z lesenim delom loka, 3. TEHNIKA PRASKANJA (ang. SCRATCH) - glasbenik s celo površino loka počasi vendar z velikim pritiskom potegne (zagode) po struni. Predhodnik klasičnih godal oziroma najstarejši znan instrument soroden današnjim godalom – REBEK, je prišel iz bližnjega vzhoda, o uporabi klasičnih godal pa lahko govorimo od 16. stoletja dalje. Družina godal je zelo obširna. Med klasična godala štejemo naslednja glasbila, ki imajo po štiri strune: - violina, ki je od vseh najmanjša, zveni najvišje in je najbolj razširjena; - viola, ki je malenkost večja od violine, ima daljše strune in zato zveni nižje; - violončelo (rečemo mu tudi čelo), ki je še večji od viole in je tako veliko, da ga ima izvajalec naslonjenega na tla; - kontrabas, ki je največji, ima najdaljše strune in zato zveni najnižje. Godala sestavljajo jedro simfoničnega orkestra. Velikokrat jih slišimo v manjši zasedbi kot. npr. godalni orkester (pri nas poznan Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije), ali pa še manjših zasedbah kot so godalni kvintet, godalni kvartet (pri nas poznan godalni kvartet Tartini), godalni trio, godalni duet ali kot samostojnega izvajalca.

Starostne skupine
Vrtec
Osnovna šola - 1. triada
Osnovna šola - 2. triada
Osnovna šola - 3. triada
Srednja šola

Lokostrelci orkestra, foto: Darja Štravs TisuLokostrelci orkestra, foto: Darja Štravs TisuLokostrelci orkestra, foto: Darja Štravs TisuLokostrelci orkestra, foto: Darja Štravs TisuLokostrelci orkestra, foto: Darja Štravs Tisu
© 2015 ZVKDS, VSE PRAVICE PRIDRŽANE