Iskalnik

Kontakt

RSS

Prijavite se na Občasnik

Privoščite si dobro čtivo in spoznajte našo kulturno dediščino!
Za vas pripravljamo vsebine s področja varstva, zakonodaje, razstav, publikacij in domačih ter mednarodnih projektov.

Prireditve

Pri nas pletemo kite iz slame

Občina: Domžale
Regija: Osrednjeslovenska regija

Lokacija dogodka:
Slamnikarski muzej Domžale, Kajuhova 5, Domžale

Kontakt za prijave / informacije:
Slamnikarski muzej Domžale

Spletna stran:
http://www.kd-domzale.si

Organizator:
Kulturni dom Franca Bernika Domžale, enota Slamnikarski muzej

Čas dogodka
30. 09. 2020 - 30. 01. 2021, 19.00

Opis dogodka

Domžalska zgodba o nekdanji pomembni obrti pletenja kit iz slame, ki je skoraj odšla v pozabo. Tristo let se že v naših krajih plete in šiva slamnike, predstavlja, ohranja ti dve pomembni rokodelski veščini. Na razstavi bomo tokrat podrobneje predstavili pripovedi pletenja kit iz slame - o zgodovinskih začetkih pletenja pri nas, o postopkih priprave slame za pletenje, o vzorčkih pletenja in njihovem trgovanju, o današnji uporabi slamnatih kit in današnjem pomenu za ohranitev.

Podrobnejši opis dogodka

Kamniško bistriška ravan je bila v preteklosti večinoma posejana z žitom. Kmetje niso gojili žita zaradi slame za pletenje, ampak zaradi zrna in hrane. Ob žetvi pa so izbrali najprimernejšo slamo za pletenje kit, ki so jih prodali ali iz njih sami izdelovali slamnike. Na začetku so iz slamnatih kit od jeseni do pomladi slamnike ročno šivali na domovih, za lastno uporabo in prodajo na krajevnih sejmih. Prodajo slamnikov so deloma prevzeli kočevski in blejski krošnjarji, ki so se jim kasneje pridružili tudi Tirolci iz doline Defereggen. S slamnikarstvom se je sredi 19. stoletja ukvarjalo 12.000 ljudi, ki so naredili okoli 800.000 slamnikov na leto. V začetku 20. stoletja je na Domžalskem območju obratovalo okoli 25 večjih in manjših slamnikarskih obratov, ki so zaposlovali okoli 1.000 delavk in delavcev. Z domžalskimi slamniki so bile pokrite vse potrebe po slamnikih v Avstroogrski monarhiji, izvažali pa so jih tudi v druge evropske države. Domžalske podružnice so bile na Dunaju, v Pragi, v Linzu, v Budimpešti, v Bratislavi, v Brnu, v Gradcu, v Kronstadtu, v Bukarešti, v Welsu, v Firencah in v New Yorku. V najboljših letih je slamnikarska industrija naredila več kot milijon slamnikov na leto. Po prvi svetovni vojni so nove politične in gospodarske razmere povzročile pospešeno propadanje slamnikarskih tovarn. K zatonu je prispevala tudi moda, saj nošenje pokrival v javnosti ni bilo več obvezno. Po drugi svetovni vojni se je industrijska proizvodnja slamnikov nadaljevala le v tovarni Univerzale Domžale, ki so jo zaprli leta 2003, in po njeni zaslugi je bila v Domžalah prisotna več kot 130 let. Eno samo panogo, ki je začela industrializacijo kraja in njegove okolice, je nadaljevala paleta različnih industrijskih panog in obrtnih dejavnosti. Tristo let se že v naših krajih plete in šiva slamnike, predstavlja, ohranja ti dve pomembni rokodelski veščini, ki sta delovali ločeno. Na razstavi bomo tokrat podrobneje predstavili pripovedi pletenja kit iz slame - o zgodovinskih začetkih pletenja pri nas, o postopkih priprave slame za pletenje, o vzorčkih pletenja in njihovem trgovanju, o današnji uporabi slamnatih kit in današnjem pomenu za ohranitev obrti. Spleti si tudi ti svojo slamnato kitko!

Starostne skupine
Vrtec
Osnovna šola - 1. triada
Osnovna šola - 2. triada
Osnovna šola - 3. triada
Srednja šola

Dostopnost
Dostopno za gibalno ovirane
Dostopno za intelektualno ovirane osebe

Pletenje kit iz slame (Foto iz arhiva SMD)
© 2015 ZVKDS, VSE PRAVICE PRIDRŽANE