Iskalnik

Kontakt

RSS

Prijavite se na Občasnik

Privoščite si dobro čtivo in spoznajte našo kulturno dediščino!
Za vas pripravljamo vsebine s področja varstva, zakonodaje, razstav, publikacij in domačih ter mednarodnih projektov.

Dogodki

E.g., 09/20/2019
pogled

Cikel predavanj OB 80-LETNICI ODKRITJA NEVELJSKEGA MAMUTA: dr. Jure Žalohar in Tomaž Hitij: Dokumentarni film SyngDoc o morskih konjičkih in varstvu morskih ekosistemov

V letu 2017 je Gimnazija Kranj sodelovala s španskim raziskovalnim inštitutom CSIC pri snemanju mednarodnega dokumentarnega filma SyngDoc, ki govori o ribji družini Syngnathidae (morski konjički in morska šila). Snemalne ekipe so potovale po celem svetu, k sodelovanju pa so povabile tudi dr. Jureta Žaloharja in Tomaža Hitija, avtorja že štirih novih vrst fosilnih singnatid iz Tunjiškega gričevja.
pogled

Cikel predavanj OB 80-LETNICI ODKRITJA NEVELJSKEGA MAMUTA: Aleš Zdešar: Geologija gorskega sveta

Slovenija je z vidika naravnih danosti izjemno pester košček našega planeta. Raznolikost tako žive kot nežive narave je močno povezana z geološko zgodovino, v primeru Slovenije predvsem z zgodovino nastajanja Alp. Predavanje na konkretnih primerih iz Julijskih Alp prikazuje procese, ki so botrovali nastanku alpskega dela Slovenije, posebnosti geološke zgradbe območja in izjemnost oblik površja.
pogled

Cikel predavanj OB 80-LETNICI ODKRITJA NEVELJSKEGA MAMUTA: dr. Tjaša Tolar in dr. Maja Andrič: Ledenodobna vegetacija in okolje, v katerem je živel mamut iz Nevelj

Na predavanju bomo predstavili ledenodobno rastlinstvo in okolje v zadnji ledeni dobi (pred ca. 20.000 leti), ki smo ga rekonstruirali s pomočjo preučevanja fosilnih ostankov rastlin, ohranjenih na paleoekoloških (jezerski in močvirski sediment) in arheoloških najdiščih. V več kot 50 paleolitskih, predvsem jamskih najdišč v Sloveniji, je človek s kurjenjem ognja zapustil pomemben vir podatkov, ki nam lahko vsaj delno dopolnjujejo palinološko sliko vegetacijskih in z njimi tudi klimatskih razmer
pogled

Cikel predavanj OB 80-LETNICI ODKRITJA NEVELJSKEGA MAMUTA: dr. Borut Toškan: Ledenodobna favna na Slovenskem

Raziskovanje ledenodobne favne na Slovenskem ima razmeroma dolgo brado, saj prva poročila segajo v sredino 19. stoletja. Doslej so bili odkriti ostanki več kot sedemdeset različnih vrst, večinoma iz časa zadnjih sto tisoč let. Uvodni predstavitvi nekaj najzanimivejših med njimi bo sledil oris pomena tovrstnih najdb za razumevanje nekdanjega okolja in načina življenja tedanjih ljudi, v sklepnem delu pa bomo nekoliko podrobneje spoznali največjo zver, ki je kdaj hlačala po evropskih tleh.
pogled

Cikel predavanj OB 80-LETNICI ODKRITJA NEVELJSKEGA MAMUTA: dr. Matija Turk: Divje babe I

Jama Divje babe I je širši javnosti postala znana po najdbi neandertalske piščali. Vendar je to arheološko in paleontološko najdišče iz mlajšega pleistocena izjemno tudi v drugih pogledih. Divje babe I so geokronološko, sedimentološko in paleontološko najbolje raziskano najdišče iz srednjega in zgodnjega mlajšega paleolitika v Sloveniji. V jami so kulturne ostaline iz časa poznih neandertalcev in prvih anatomsko modernih ljudi v Evropi.
pogled

Cikel predavanj OB 80-LETNICI ODKRITJA NEVELJSKEGA MAMUTA: dr. Jože Gasperič: Vakuumska impregnacija okostja mamuta

Vakuumska impregnacija je neločljivo povezana z vakuumskim sušenjem kot predhodno fazo. Impregnacija okostja mamuta je potekala v komori okoli 2600 l (sl. 1). Kot impregnant je bil uporabljen specialni vosek Mobilwax 2360 (tališče 79,8 ˚C). Vakuumska naprava je bila konstruirana in izdelana na Institutu "Jožef Stefan" ter postavljena v kletne prostore muzeja 25. 11. 1996 (slika 1). Delo je trajalo nekaj let. Originalno impregnirano okostje mamuta je sedaj spravljeno v muzejskih depojih.