Iskalnik

Kontakt

RSSInstagram

Prijavite se na Občasnik

Privoščite si dobro čtivo in spoznajte našo kulturno dediščino!
Za vas pripravljamo vsebine s področja varstva, zakonodaje, razstav, publikacij in domačih ter mednarodnih projektov.

Leto evropske kulturne dediščine

Evropsko leto kulturne dediščine

Evropsko leto kulturne dediščine

Kulturna dediščina je del nas, del okolja in družbe v kateri živimo. Obdaja nas povsod: v domovih, stavbah naših vasi in mest, bogata bera dediščine nas vabi v splošne knjižnice, muzeje in galerije, vse do arheoloških najdišč. Dediščina pa niso le najdbe, dolgočasni zidovi in zaprašena umetnost, temveč njen vonj veje iz tradicionalnih veščin, obrti in druge nesnovne dediščine, iz zgodb in pesmi naših dedkov in babic, iz tradicionalnih jedi in filmov, ki jih gledamo. Kulturna dediščina nas povezuje v svoji raznolikosti. Zahvaljujoč tehnološkemu razvoju in internetu je danes veliko bolj dostopna kot kdaj koli prej!

Leto 2018 je evropsko leto kulturne dediščine (ELKD). Leto najrazličnejših dogodkov, projektov in počastitev širom po Evropi, organiziranih z namenom vzbuditve zanimanja za kulturno dediščino v javnosti, še posebej pri otrocih in mladih.

Pridružite se nam pri praznovanju evropskega leta kulturne dediščine!

Preverite program dogodkov, ki bodo potekali v vašem kraju in se nam pridružite. Pošiljajte nam utrinke z dogodkov ali vam ljubih stavb kulturne dediščine in objavili jih bomo na spletni strani. Pobrišite prah z babičine kuharske knjige in pripravite jed, katere vonj vas bo prenesel v mladost, fotografijo peke pa objavite na Facebook ali Instagram strani leta.

 

Cilj leta

Leto izpostavlja kulturno dediščino kot osrednjo komponento kulturne identitete, kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga. Krepi se zavedanje vseh o naši izjemni skupni kulturni dediščini, o vrednotah, ki jih predstavlja dediščina, o njenem družbenem in razvojnem potencialu ter o pravicah in dolžnostih, povezanih z dediščino. K odkrivanju in raziskovanju kulturne dediščine Evrope želimo spodbuditi čim več ljudi ter okrepiti občutek pripadnosti k skupni evropski družini.

Kulturna dediščina nam pomaga razumeti preteklost in ustvariti boljšo prihodnost. To se odraža tudi v sloganu za leto: "Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost".

Poudarki leta:

  • pomen kulturne dediščine za širšo družbo;
  • prispevek kulturne dediščine h gospodarstvu;
  • vloga kulturne dediščine v evropski kulturni diplomaciji;
  • pomen dolgoročnega varstva kulturne dediščine, ohranjanje dediščine za prihodnje generacije.

 

Teme

Vključevanje:

  • Skupna dediščina: kulturna dediščina pripada nam vsem
  • Dediščina v šole: otroci odkrivajo najdragocenejše evropske zaklade in tradicije
  • Mladi za dediščino: mladi oživljajo kulturno dediščino

 

Trajnost:

  • Dediščina v prehodu: novi načini rabe industrijskih, verskih in vojaških območij ter krajin
  • Turizem in dediščina: odgovorni in trajnostni turizem s kulturno dediščino

 

Varstvo:

  • Skrb za dediščino: razvoj standardov kakovosti za intervencije na kulturni dediščini
  • Ogrožena dediščina: boj proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami in obvladovanje tveganj, povezanih z dediščino

 

Inovacije:

  • Z dediščino povezane spretnosti: boljše izobraževanje in usposabljanje za tradicionalne in nove poklice
  • Dediščina za vse: spodbujanje družbenih inovacij ter sodelovanja ljudi in skupnosti
  • Znanost za dediščino: raziskave, inovacije, znanost in tehnologija za korist dediščine

 

Evropsko leto kulturne dediščine v Sloveniji

Poleg osrednjih dogodkov v okviru leta se obeležitvi pridružujejo muzeji, galerije in drugi javni zavodi s področja kulture ter drugi vladni in nevladni deležniki. Kulturno dediščino skušamo vsem nam, še posebej pa otrokom in mladim, predstavili na zanimiv in sproščen način. Prizadevamo si, da bi spodbudili aktiven dialog o njeni vlogi v prihodnje.

Pridružite se tudi vi!

Osrednji dogodki v Sloveniji:

 

Ambasadorja

Duh evropskega leta kulturne dediščine nam pomagata širiti ambasadorja:


Rok Terkaj in Igor Saksida

Profesor dr. Igor Saksida in raper Rok Terkaj - Trkaj sta v sodelovanju z Mladinsko knjigo v začetku leta 2017 izdala album in knjigo Kla kla klasika. Gre za drzen poizkus združiti slovensko klasično poezijo in moderne hip hop ritme: nastal je z željo, da bi mladim približali klasiko in da bi ti razumeli sodobnost tematike pesmi, ki so jih pisali poeti v preteklosti. Njihova sporočila so še vedno zelo aktualna, če jim le znamo prisluhniti in v njih najti vzporednice s sodobnim svetom. V tem prepletu zlahka opazimo, da se je čas spremenil, občutja pa ostajajo zelo podobna. Avtorja Kla kla klasike navdušujeta mlade in njihove mentorje branja po vsej Sloveniji s svojimi nastopi, z Rapoezijo – mladim po srcu netita iskre ljubezni do tradicionalne poezije in hip hopa.

Tako kot sama iz klasične slovenske poezije kujeta sodobne rime, tako tudi kulturna dediščina nagovarja sodobne ustvarjalce, da na nov način predstavijo, kar že dolgo obstaja. Svoje poslanstvo zdaj širita iz poezije na celotno področje kulturne dediščine, s čimer želita predvsem med mladimi zbuditi zavedanje o pomenu kulturne dediščine in njenem ohranjanju za prihodnje rodove. Zato sta postala naša ambasadorja evropskega leta kulturne dediščine.

 

Ambasadorji kulturno-umetnostne vzgoje

V okviru nacionalnega medresorskega projekta kulturno-umetnostne vzgoje Kulturni bazar 2018 je Programski odbor izbral ambasadorje kulturno-umetnostne vzgoje ELKD, ki s svojim inovativnim in ustvarjalnim pristopom, vrhunskimi dosežki na svojem umetniškem področju ter kulturno-vzgojnimi projekti s področja kulturne dediščine oziroma povezanimi s kulturno dediščino, namenjenimi otrokom in/ ali mladim, pomembno prispevajo k odkrivanju in raziskovanju ter navduševanju za kulturno dediščino, še posebej pri otrocih in mladih.


mag. Igor Cvetko
foto: Ubald

Mag. Igor Cvetko, etnomuzikolog, pedagog, lutkar in ilustrator je pomemben skrbnik otroškega ljudskega izročila.

Zbrano otroško narodopisno gradivo je izdal v številnih odmevnih knjigah, med njimi: Slovenske otroške prstne igre, Najmanjše igre na Slovenskem, Trara, pesem pelja, otroška ljudska glasbila na Slovenskem, Veliko malo prstno gledališče, Slovenske otroške igre od A do Ž.

Kot lutkar je mag. Igor Cvetko skupaj z Jeleno Sitar v Lutkovnem gledališču Zapik, v slovenskem prostoru znanem predvsem po svojstveni in zanimivi estetiki in po principu kontaktnih predstav za najmlajše gledalce, pripravil vrsto predstav. Zapikove Miška kaško kuhala, Zverinice iz Rezije, Mojca Pokrajculja … so zasnovane na otroškem izročilu in prenosu le-tega v gledališki medij. V njih je mag. Igor Cvetko podpisan kot soavtor ideje, izvajalec, likovnik, glasbenik in korežiser. V zadnjem času se aktivno posveča tudi kamišibaj gledališču, njegovemu umetniškemu in pedagoškemu vidiku in velikim možnostim njegove aplikacije.

Za svoje delo je prejel številne nagrade doma in v tujini, med drugim leta 2008 Murkovo nagrado za avtorsko razstavo v Slovenskem etnografskem muzeju Zvoki Slovenije, od ljudskih godcev do avsenikov, leta 2014 pa prestižno Štrekljevo nagrado za življenjsko delo – za izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v besedi in pesmi.

 


mag. Anja Štefan
foto: Domen Pal

Mag. Anja Štefan je pesnica, pisateljica in pripovedovalka. Je začetnica pripovedovalskega gibanja pri nas; s številnimi nastopi in s strokovnim delom je pomembno vplivala na uveljavitev in razmah pripovedovalske umetnosti v Sloveniji. Je ustanoviteljica slovenskega pripovedovalskega festivala Pravljice danes, ki ga je vodila 20 let.

Njen avtorski opus obsega številne pesmi, pravljice in uganke. Mnoge knjige so nagrajene (Melje, melje mlinček, Kotiček na koncu sveta, Gugalnica za vse, Sto ugank); najboljša dela so izšla v antologiji Svet je kakor Ringaraja. Njene pesmi (Iščemo hišico …) so uglasbili najboljši slovenski skladatelji. Po pravljicah Bobek in barčica, Štiri črne mravljice, Gugalnica za vse in Zajčkova hišica so pripravili predstave v Lutkovnem gledališču Ljubljana.

Kot raziskovalka je sodelovala z Inštitutom za slovensko narodopisje. Postopoma ureja dragoceno zbirko slovenskih pripovedi akademika dr. Milka Matičetova. Ljudske pripovedi iz njegovih virov pripravlja za znanstvene ter literarne objave. Knjiga Slovenski pravljičarji: Anton Dremelj - Resnik  je naša prva temeljita monografska predstavitev  folklornega pravljičarja in njegovega repertoarja. Njene avtorske preubeseditve ljudskih pripovedi v knjigi Za devetimi gorami imajo trajno umetniško in informativno vrednost. Po knjigi  je posnela serijo pripovedovanj za RTV Slovenija, z glasbenikoma Boštjanom Gombačem in Janezom Dovčem pa je po njej pripravila predstavo in zgoščenko. Z istima glasbenikoma in sopripovedovalcema Cirilom Horjakom ter Jiřijem Bezlajem je v evropskem letu kulturne dediščine zasnovala pripovedovalsko predstavo Kralj Matjaž, ki temelji na slovenskem izročilu.

 


Žiga X. Gombač in Ivan Mitrevski
foto: Luka Dakskobler

Ivana Mitrevskega in Žigo X. Gombača (avtorski tandem Miživangavski) je v ustvarjalni dvojec povezal nihče drug kot legionar Primus. To je bil rimski legionar (dokaj znan v svojem času), ki se je pred mnogimi leti mudil v naših krajih, se pretepal z barbari, ustanavljal mesta in celo napisal učeno razpravo o bobu in njegovi vlogi v sodobnem vojskovanju in prebavi. Na koncu se je zarotil proti pokvarjenemu cesarju in se … Njegovo zanimivo in prepleteno zgodbo najdete v knjigi Dnevnik legionarja Primusa ali Kako je nastalo mesto Ptuj, s katero sta Mitrevski in X. Gombač začela večletno plodno ustvarjanje knjig na temo zgodovine. Zadnja je zbirka stripov Zgodovina Slovenije v stripu.

Za avtorski tandem Miživangavski je značilen zelo izrazit avtorski izraz, ki združuje strokovno podprte podatke s humorjem.

Poleg skupnega ustvarjanja knjig avtorja redno nastopata tudi v živo. V resnici to počneta najraje. Na desetinah (če ne že stotinah) skupnih nastopih sta nasmejala in o raznih temah poučila staro in mlado po vsej Sloveniji.

Znano je tudi njuno sodelovanje z Narodnim muzejem Slovenije,  Radiotelevizijo Slovenija, Mestno knjižnico Ljubljana in sedaj še z Ministrstvom za kulturo.

Sodelovanje pri projektu Evropsko leto kulturne dediščine razumeta kot nadaljevanje dosedanjega predanega dela na področju obujanja in ohranjanja zanimivih trenutkov slovenske zgodovine.  

To kanita početi še dolga leta.

 


Katalena
foto: Peter Uhan

Skupina Katalena je nastala leta 2001 iz želje šestih mladih, da bi soočili lastna kreativna iskanja s slovensko ljudsko glasbeno zapuščino. Ustvarjalna želja skupine ostaja ista in enako močna, načini in izrazi pa so se skozi čas precej preobrazili.

Prvo obdobje z albumom (Z)godbe in Babje leto je zaznamovala za mlade zasedbe tipična zmes entuziazma in naivnosti. Album Kmečka ohcet je tematski in prvi, v katerem so člani začeli mešati ljudske motive s povsem avtorskimi skladbami. Ključen je bil konceptualen premik: Katalena tradicije ni več dojemala kot vir ustvarjanja, temveč kot sogovornico.  Prav vzpostavljanje dialoga s preteklostjo postaja bistvena umetniška zaveza katalenskega kolektiva do danes. Ves album Cvik cvak! je posvečen rezijanski zapuščini. Pri Noči čarovnic imajo pomembno mesto uglasbitve del pesnice Svetlane Makarovič in pesnikov Gregorja Strniše in Daneta Zajca, ki so se pri svojem delu navdihovali z ljudsko zapuščino. Album Enci benci Katalenci ima za osnovo izštevanke in  je  namenjen otrokom. Najnovejši album Človek ni zver pa reflektira vojno.

Med deli, ki jih Katalena namenja  mlajšemu občinstvu, izstopa album Enci benci Katalenci, ki ga spremlja predstava z istim naslovom v režiji Ivane Djilas. Od maja 2015 ga Katalena  redno izvaja po vsej Sloveniji. Skupina  pripravlja še balet za otroke Kekec. Premierno bo uprizorjen septembra 2018. Njegov avtor in koreograf je Edward Clug, Katalena bo dodala izvirno glasbo, narejeno v dialogu z ljudskimi motivi ter temami iz znanih filmov o Vandotovem junaku.

 


Karin Lavin
foto: Darja Kranjc

Karin Lavin, akademska slikarka, deluje na področju kulturno-umetnostne vzgoje, s poudarkom na celostnem pristopu poučevanja, izobraževanja, osveščanja o kulturni dediščini in njenega vključevanja v različne oblike trajnostnega razvoja. Z njenim udejstvovanjem nastajajo vidni rezultati: od novih učnih metod do prostorskih ureditev v obliki igral in učilnic na prostem. Na področju pedagogike kulturne dediščine razvija inovativne pristope, ki obvezne učne vsebine obravnavajo skozi dediščino bližnjega okolja vrtcev in šol ter tako prispevajo k prepoznavanju lokalne identitete in vrednotenju dediščine ter povezanosti mladih z domačim okoljem. K obravnavi vsebin dediščine pristopa z občutenjem, raziskovalno in ustvarjalno ter otroke navaja na celosten odnos do okolja, z razvijanjem osebnih potencialov.

Svoje delo kreativno  nadgrajuje, išče nove didaktične  pristope  in orodja , se predstavlja na razstavah ter v  publikacijah, kot so Ustvarjamo igre iz dediščine, Gozd in podeželje – odprto učno okolje mladih ter Dediščina in učenje z občutenjem.

 


Barbara Viki Šubic, Špela Kuhar in mag. Polona Filipič (Center arhitekture Slovenije)
foto: Jana Jocif

Center arhitekture Slovenije deluje od leta 2013, danes ga vodijo Barbara Viki Šubic, Špela Kuhar in mag. Polona Filipič. Arhitektke skozi svoje projekte, še posebej pa z aktivnim programom vzgoje in izobraževanja za otroke in mladino Igriva arhitektura skrbijo za ozaveščanje otrok in mladih ter strokovne in širše javnosti  o prostoru, arhitekturi in oblikovanju na območju celotne Slovenije. Program s sodobnimi metodami učenja z izkušnjo podpira razvoj kritičnega in kreativnega mišljenja, ponuja kakovostne in zanimive postopke za razumevanje prostora, arhitekture in oblikovanja v formalnih in neformalnih izobraževalnih okoljih ter pomembno prispeva tudi k ozaveščanju o naši kulturni dediščini.

V programu Igriva arhitektura sta izšla tudi priročnika Igriva arhitektura in Arhitekturni detektiv – Raziskuj, opazuj, začuti, prisluhni.

Njihovi odmevnejši projekti, ki se navezujejo na arhitekturno kulturno dediščino, so vsakoletni Vurnikovi dnevi, ki z raznih zornih kotov osvetljujejo življenje in delo arhitekta Ivana Vurnika, sodelovale so pri projektu Fabianijevo leto 2015, pri ciklični razstavi V ospredje: Pionirke slovenske arhitekture in oblikovanja ter pri pregledni razstavi Helena Vurnik (1882–1962), slikarka in oblikovalka v Narodni galeriji.

Barbara Viki Šubic, Špela Kuhar in mag. Polona Filipič so v okviru projekta Igriva arhitektura prejemnice Plečnikove medalje 2013 za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture.