Iskalnik

Kontakt

RSS

Prijavite se na Občasnik

Privoščite si dobro čtivo in spoznajte našo kulturno dediščino!
Za vas pripravljamo vsebine s področja varstva, zakonodaje, razstav, publikacij in domačih ter mednarodnih projektov.

Prireditve

Večje skupine obiskovalcev prosimo, da o udeležbi na dogodku obvestijo organizatorja, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije.

E.g., 10/23/2019
pogled

Med škrjančki naših polj

Študijski krožek Liberius se posveča raziskovanju nematerialne kulturne dediščine, ki jo predstavljajo številni domačini, katerih dela presegajo lokalni pomen in so del narodove kulturne zakladnice. Ob odprtju razstave Med škrjančki naših polj bomo predstavili nestorja slovenskega novinarstva Ivana Železnikarja ob njegovi 180. obletnici rojstva, niti ne bomo prezrli pesnika najlepših kmečkih balad Josipa Murna in rojakov, katerih življenjske obletnice obeležujejo leto 2019.
pogled

Odprtje razstave o dediščini G. Tönniesa

Razstava prikazuje zgodovino in zapuščino podjetja Tönnies, ki je bilo eno vodilnih podjetij in soustvarjalcev industrijske revolucije pri nas. Med drugim so zgradili tudi sodno palačo in tovarno predilnice v Litiji. Razstavo je pripravilo in omogočilo Slovensko švedsko društvo.
pogled

Boštjan Hladnik: Divji fant slovenskega filma

Kako rečemo režiserju, ki je posnel najbolj provokativen (Maškarada), najbolj odštekan (Ko pride lev) in najboljši slovenski film (Ples v dežju)? Legenda.
pogled

Druga plat Franceta Štiglica: njegovi manj uspešni filmi

Franceta Štiglica danes slavimo kot očeta slovenske povojne kinematografije in hkrati kot enega od največjih domačih filmskih avtorjev. Vseeno pa ne smemo spregledati, da je bil v resnici kompleksen ustvarjalec.
pogled

France Štiglic: med ustvarjalnostjo in ideologijo

France Štiglic danes morda celo velja za največjega slovenskega filmskega režiserja, a se v današnjem času, ki je zaznamovano z ostrimi ideološkimi nasprotji, postavlja vprašanje, kako lahko skozi trenutno prizmo vrednotimo delo tega režiserja.
pogled

Muzejski večer Repatriacija kulturne dediščine in najspornejša muzejska zbirka na svetu

V času napoleonskih vojn je britanski ambasador lord Elgin odtujil skulpture s Partenona v Atenah in jih prepeljal v London. Zgodba v ozadju tega prenosa je polna (ne)srečnih naključij, preobratov in razočaranj. Elginova zbirka je sčasoma postala najspornejša muzejska zbirka na svetu. Grki in Britanci vse od takrat prepirajo o vrnitvi oziroma repatriaciji teh skulptur. Na podlagi te zbirke je predstavljen širši izziv repatriacije kulturne dediščine in pravna ter njena moralna kompleksnost.
© 2015 ZVKDS, VSE PRAVICE PRIDRŽANE