Iskalnik

Kontakt

RSSInstagram

Prijavite se na Občasnik

Privoščite si dobro čtivo in spoznajte našo kulturno dediščino!
Za vas pripravljamo vsebine s področja varstva, zakonodaje, razstav, publikacij in domačih ter mednarodnih projektov.

Po sledovih rimskodobne zemljiške razdelitve

Prihod in prisotnost rimskega imperija na novo osvojena ozemlja se zelo jasno manifestira tudi v današnjih, predrugačenih naselbinah, grobiščih, cestah, akveduktih ipd. Na podeželju pa dostikrat tudi v novi obliki zemljiške razdelitve - centuriaciji. Centuriacija je pravilna, pravokotna zemljiška razdelitev, ki je kolonijam uredila teritorij, zamejila polja, postavila  legalni okvir za delitev zemlje kolonistom in pripravila prostor za infrastrukturo v obliki cest, mostov, in kanalov. Pri nas se je o sledovih te razdelitve na Kranjskem, Dravskem ali Krškem polju ugibalo desetletja. V preteklih letih so se pri sistematičnih interpretacijah metod daljinskega zaznavanja, ki jih izvaja Center za preventivno arheologijo ZVKDS, ti sledovi nazadnje pokazali na dveh skrajnih koncih Slovenije.

Rimskodobna zemljiška razdelitev na Krasu

Pri arheološki interpretaciji posnetkov zračnega laserskega skeniranja Krasa smo poleg množice drugih sledov pretekle, predvsem prazgodovinske rabe tal, odkrili tudi dolge ravne nasipe, ki se ne prilagajajo obliki površja, temveč tečejo prek Krasa v dolgih ravnih črtah in so med seboj pravokotni.


Rekonstrukcija rimske centuriacije Krasa in ohranjeni sledovi, ki smo jih prepoznali na posnetkih.

Če osi, na katerih ležijo sledovi, podaljšamo, postane očitno, da so prepoznani nasipi fragment enotno zasnovanega rastra, ki deli Kras v kvadrate s stranico 710 m. Ena izmed osi ima izhodišče v Trstu, nekdanji rimski koloniji Tergeste. V sledovih lahko prepoznamo ostanke rimske zemljiške razdelitve ali centuriacije mestnega teritorija kolonije Tergeste.  


Ostanki zidu rimske centuriacije med preverjanjem na terenu.

Gre za prvo tovrstno odkritje v Sloveniji, ki odpira nove poglede v organizacijo rimskega podeželja na našem ozemlju in politični dinamiki med rimsko državo in domorodnimi skupnostmi.  

Avtor: Dimitrij Mlekuž

Rimskodobna zemljiška razdelitev v Prekmurju

Drug primer rimske zemljiške delitve smo odkrili na rodovitnih ravnicah Pomurja. Tu so se v preteklih letih pri sistematičnem pregledu šestih serij digitalnih ortofoto posnetkov (DOF) pokazala številna nova arheološka najdišča. Največkrat jih prepoznamo po krožnih in pravokotnih jarkih ali nasipih nekdanjih kmetij, naselbin in grobišč ter kot paralelne jarke nekdanjih cest in poti.


Primer daljšega odseka domnevne rimskodobne ceste. Različni sledovi na aero posnetkih, ki kažejo dele nekdanjih naselbin, grobišč in poti.

Razdalja 710 m ali večkratniki tega števila med njimi kažejo na rimskodobno zemljiško razdelitev poznano iz nekaterih drugih delov nekdanjega imperija. Tovrstna delitev je bila pogosto tudi osnova za dodeljevanje zemlje med koloniste, ponavadi veterane, ki so ob odpustu dobili bodisi zemljo (missio agraria), bodisi denarno nadomestilo (missio nummaria). 


Prepoznani sledovi ter rekonstruirana mreža rimskodobne zemljiške razdelitve.

Prekmurje je v procesu romanizacije sicer obdržalo določene staroselske prvine (npr. noša ali pokopi v gomilah značilni le za ta zahodni del Panonije) vendar je, v določenem trenutku tudi Prekmurje dobilo značilno zemljiško razdelitev, ceste, podeželske vile in vsaj deloma tudi nove naseljence - koloniste. 

Avtor: Gašper Rutar

© 2015 ZVKDS, VSE PRAVICE PRIDRŽANE