Colonia Iulia Emona
Emona je bila ustanovljena v poznoavgustejskem času na območju strateškega prehoda v Ljubljanskih vratih. Iz celotnega naziva mesta, Colonia Iulia Emona, izhaja, da je bilo mesto vnaprej načrtovano. Colonia je bila namreč vnaprej načrtovana oblika mesta, ki je bilo ustanovljeno na podlagi soglasja senata (lat. senatus consultum) ali pa posebnega zakona (lat. lex coloniae). V ustanovnem dokumentu so bili opredeljeni organizacija in značaj naselbine, nastanitev priseljencev, pripadajoče zemljišče z organizacijo in razdelitvijo parcel ter upravno območje mesta oziroma ager.
Ustanovitev mesta in razdelitev pripadajočega zemljišča sta sledili tradicionalnim ritualnim postopkom in ceremonialu (prerokovanje iz leta ptic, žrtvovanje za očiščenje kraja in oranje prve brazde po območju poteka mestnega obzidja; brazda je bila prekinjena le na mestih načrtovanih mestnih vrat). Emona je eden najboljših približkov rimskega pravokotnega mesta (lat. urbs quadrata). Urbanistična zasnova mesta (obzidje s stolpi, pravokotna mreža ulic in insule ter forum) ima dobre vzporednice v poznorepublikanskih in avgustejskih kolonijah cisalpinske Galije oziroma poznejših IX. in X. regiji Italije.
Javne stavbe so se po Vitruvijevi shemi delile glede na funkcionalno pomembnost, in sicer na: obrambne (obzidje, stolpi, vrata), verske (svetišča, oltarji itd.) in javne (trgi, merne mize, portiki, kopališča, cestne naprave, pristanišča itd.).
Strokovno stališče je, da je bil Emoni status kolonije dodeljen že kmalu po Oktavijanovih vojnah v Iliriku (torej po letu 33 pr. n. š.) oziroma po bitki pri Akciju (po letu 31 pr. n. š.) in pred podelitvijo naziva Avgustus (oziroma Vzvišeni) Oktavijanu (torej pred letom 27 pr. n. š.). Kognomen Iulia naj bi označeval predvsem cezarijanske in oktavijanske kolonije (kot so npr. Salona (danes Split), Parentium (danes Poreč), Pola (danes Pulj) itd.). Emona je bila zadnje mesto pred vzhodno mejo Italije.
Urbanistični načrt Emone
Za mesto je bil izbran prostor v ožini med Ljubljanskim barjem in Ljubljanskim poljem. Na podlagi rezultatov zadnjih raziskav (predvsem na območju načrtovanega NUK II in kompleksa Šumi) je bilo ugotovljeno, da je bil prostor za postavitev mesta temeljito pripravljen, in sicer je bil po celotnem arealu mesta (mesto obsega dobrih 22 ha) teren znižan in nato nasut v povprečni debelini od 0,3 do 0,5 m, da je bila površina za postavitev mesta poravnana (še danes po več kot 2000 letih se nadmorska višina tal med SNG Dramo Ljubljana in Trgom francoske revolucije razlikuje le za 0,4 m (298,9 m nadmorske višine pri SNG Drami Ljubljana in 298,5 m nadmorske višine na Trgu francoske revolucije).
Emona je bila že od vsega začetka zgrajena po enotnem urbanističnem načrtu in je svojo tlorisno zasnovo v veliki meri ohranila do svojega propada v začetku 5. stoletja. Ulično mrežo je sestavljalo pet ulici v smeri zahod–vzhod (lat. decumanus) in sedem v smeri sever–jug (lat. cardo). Ulice so se sekale pod pravim kotom in so s štirih strani omejevale zazidalna območja, lat. insulae. Ceste so bile iz nasutega gramoza in ponekod tlakovane z manjšim kamenjem. Ohranili so se pločniki iz zbite ilovice ali kamnitih plošč. Kanalizacija v obliki kloak je potekala pod cestami v smeri zahod–vzhod z iztoki v Ljubljanico. Nanjo so bila priključena vsa stanovanja. Vodovod je bil zgrajen šele v 2. ali 3. stoletju, pred tem se je mesto z vodo oskrbovalo iz vodnjakov. Svinčene vodovodne cevi so bile položene pod ulicami, vzporedno s kanalizacijo. Sredi mesta je bil forum, s stebriščem obdano upravno in religiozno središče. Na njegovi vzhodni strani je stala bazilika, najpomembnejša upravna stavba mesta, na zahodni pa svetišče. Na pravokotnih zazidalnih območjih so stale večinoma pritlične stavbe, ki so bile običajno večstanovanjske, kot današnji stanovanjski bloki. Bivalni in delovni prostori so bili razporejeni okrog notranjega dvorišča ali osrednjega hodnika. Centralna kurjava in kopališča (lat. termae) so bili pogostejši v 3. in 4. stoletju. Ob forumu in ob južnem obzidju so stale razkošne stavbe, okrašene z mozaiki in freskami.
Raziskave v preteklosti in in načrtovane raziskave - 2023, 2024
Prikaz območja raziskav (arheoloških izkopavanj v letu 2023 in arheološkega dokumentiranja ob gradnji v letu 2024) na načrtu Emone in DOF posnetku Ljubljane (avtor: R. Krempuš, ZVKDS, CPA)
V letu 2023 bodo v okviru celovite prenove SNG Drama Ljubljana izvedene arheološke raziskave. Pričetek arheoloških izkopavanj se načrtuje v drugi polovici julija 2023. Izkopavanja bodo predvidoma trajala šest mesecev. V letu 2024 bodo po porušitvi prizidka SNG Drama Ljubljana in ob izkopu gradbene jame potekale še raziskave ob gradnji. Predmet arheoloških raziskav bo tako celotna stavbna parcela SNG Drama Ljubljana.
Z načrtovanimi raziskavami za celovito prenovo SNG Drama Ljubljana bomo posegali deloma na območje insul XVIII, XIX in XXXVII ter v celoti na območje insule XXXVIII. Raziskali bomo tudi cesto kardo A in del ceste dekumanus J. Na vzhodu sta insuli XIX in XXXVIII omejeni z glavno mestno cesto, cardo maximus, ki je potekala v smeri sever–jug.
Delno so bile raziskane insuli XVIII in XIX in mestna cesta, mali dekuman J, že na začetku 20. stoletja in pred gradnjo prizidka Drame. Raziskave na Šumiju so potekale v letih 2004 in 2005 (za ZVKDS je raziskave izvedla družba Arhej, d. o. o.). V zadnjem desetletju je več izvajalcev (B. Hofman, d. o. o., Arheotera, d. o. o., Muzej in galerije mesta Ljubljane in Skupina Stik, Muzej in galerije mesta Ljubljane in Arheološki raziskovalni konzorcij za Ljubljano) izvedlo raziskave ob prenovi infrastrukturnih vodov na Igriški in Erjavčevi ulici ter Slovenski cesti; tedaj so bile raziskane cesti dekumanus K in glavni kardo ter deloma tudi insuli XVIII in XXXVII. Del zahodne fasade insule XIX je leta 1909 raziskal W. Schmidt in odkril ostanke centralne kurjave. Pred gradnjo prizidka Drame so bili odkopani njen severozahodni vogal in cesta dekumanus J ter del cestišča in kloaka pod njim. Kloaka je bila v višini severozahodnega vogala insule XVIII prekrita s polkrožnimi kamnitimi skladi iz ograje grobne parcele, kar priča o njenih popravilih v poznoantičnem času.
Območje insule XXXVIII še ni bilo arheološko raziskano. V aprilu 2023 smo izvedli georadarske meritve, ki so pokazale, da je območje na nekaterih mestih do globine 1 m poškodovano z modernimi infrastrukturnimi vodi.
Pričakujemo, da bomo na območju SNG Drama Ljubljana odkrili podobno arheološko situacijo, kot je bila odkrita na sosednjem kompleksu Šumi, kjer so bili med letoma 2004 in 2005 raziskani insula XXXIX ter dekumana K in J. Ugotovljeno je bilo, da prvo gradbeno fazo Emone na lokaciji Šumi predstavljajo planiranje in ureditev terena za gradnjo mesta, gradnja fasade insule in lesenih objektov za njo ter preprosto cestišče, ki še ni imelo kloake, in preprost pločnik. Novčne najdbe iz teh najstarejših plasti so bile kovane med letoma 16. pr. n. š. in 4 n. š.; gre predvsem za različne novce cesarja Avgusta.
Drugo gradbeno fazo predstavljajo zidana arhitektura z lesenimi predelnimi stenami s freskami in štukom, ometanimi stropovi ter maltnimi estrihi in mozaiki, cestišča (dekumani) s kloako ter pločnikoma. Glede na novčne najdbe lahko pričetek te faze postavimo v tiberijski čas (od leta 14 do leta 37 n. š.), nekatere prezidave pa sodijo še v klavdijski čas (od leta 41 do leta 54 n. š.), medtem ko lahko gradnjo kloak z gotovostjo postavimo v zgodnje klavdijsko obdobje.
V tretji fazi, ki glede na novčne najdbe cesarja Marka Avrelija in Antonina Pija sodi v 2. stoletje, so hodno površino na lokaciji Šumi z nasipanjem in tamponi dvignili za približno 0,8 m in bivalni objekt preuredili v javnega (terme). V 4. stoletju je bila insula na lokaciji Šumi opuščena. V srednjem veku pa so ruševine uporabljali kot priročni kamnolom za gradnjo srednjeveškega mestnega obzidja – Novi trg z linijo po današnji Vegovi ulici je bil deloma obzidan v 14. stoletju, v celoti pa do leta 1520. V franciscejskem katastru iz leta 1825 zemljišče današnje SNG Drama Ljubljana ni bilo pozidano. Prve pozidave so tu zabeležene v zadnji četrtini 19. stoletja.
Ali bomo vse navedene gradbene faze rimskega mesta in kasnejše posege v prostor našli tudi na območju SNG Drama Ljubljana oziroma emonske insule XXXVIII, bodo pokazala izkopavanja.
Pripravila: Barbara Nadbath, direktorica Centra za konservatorstvo ZVKDS
Viri in literatura
- M. Draksler et al, Prvo strokovno poročilo o predhodni arheološki raziskavi – arheoloških raziskavah ob gradnji in arheološkem izkopavanju. Arheološke raziskave na Erjavčevi cesti v Ljubljani. Ljubljana 2019.
- A. Gaspari, R, Masaryk in P. Peterle Udovič, Poročilo o zaščitnih arheoloških izkopavanjih na lokaciji Šumi v Ljubljana. Ljubljana 2005.
- A. Gaspari, Apud horridas gentis…. Začetki rimskega mesta Colonia Iulia Emona. Ljubljana 2010.
- A. Gaspari, Emona: prazgodovinska in rimska. Mestni muzej Ljubljana, Ljubljana 2014.
- R. Masaryk et al, Poročilo o arheoloških raziskavah v okviru prenove južnega dela Slovenske ceste, od križišča s Šubičevo ulico do Aškerčeve ceste. Muzej in galerije mesta Ljubljana, Ljubljana, 2016.
- L. Plesničar Gec, Urbanizem Emone. Mestni muzej Ljubljana, Ljubljana 1999.
- M. Šašel Kos, J. Horvat, Emona–mesto na robu Italije. Zakladi tisočletij. Zgodovina Slovencev od neandertalcev do Slovanov. Ljubljana 1999, 202–207.
- J. Šašel, Ljubljana. Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, 188–191.
- W. Schmidt, Emona. Jahrbuch für Altertumskunde 7, 1913, 61–188.
