Blejski otok je kulturnozgodovinski spomenik državnega pomena. Otok je ledeniška tvorba nastala pred nekaj deset tisoč leti. Današnjo obliko otoka so skozi stoletja izoblikovali človeški posegi. Arheološke najdbe kažejo, da je bil otok poseljen najkasneje v 7. stoletju pred Kristusom. Najpomembnejše odkritje je bilo obsežno grobišče iz 8. in 9. stoletja, ko je bila na otoku postavljena prva lesena cerkev. Številni pridatki v posameznih grobovih potrjujejo obstoj staroslovanskega grobišča oziroma naselbine, ki sodi v krog kötlaške kulture.
Restavriranje južnega stopnišča
Čeprav so stavbe in otok obsežne raziskave in obnovo doživele v letih 1960–1970, je resnično preobrazbo otoka v kulturno turistični center spodbudilo restavriranje južnega stopnišča leta 2004, ki ga je izvedel Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, in izdelava ustrezne dokumentacije vseh otoških stavb.
Po prenovi
Za oživitev otoka je zaslužen blejski župnik, Janez Ferkolja, ki je skupaj s strokovnjaki s področja varstva in oživljanja kulturne dediščine na Blejskem otoku uredil sodobno turistično romarsko središče, ki ohranja vse varovane lastnosti kulturnega spomenik
-
Laška seč, pastirski stan
Vse dobre elemente smo ohranili, dotrajane, ob upoštevanju uporabe tradicionalnih materialov pa nadomestili s podob ...
-
Draženci, snemanje stenskih poslikav iz rimskodobne grobnice
Ker so tovrstne najdbe v slovenskem prostoru izredno redke, se odkritju pripisuje zelo velika dediščinska in kultu ...
