Zimske utrinke Velike planine je v svoj fotografski aparat ujel arhitekt, konservator, planinec, alpinist, ilustrator in publicist Vlasto Kopač (1913–2006).  

Vlasto Kopač je bil med letoma 1963 do 1969 ravnatelj Zavoda za spomeniško varstvo v Ljubljani. V svojem bogatem ustvarjalnem opusu je velik del svoje poklicne in zasebne poti posvetil ohranjanju naravne in kulturne dediščine Velike Planine, kjer je leta 1936 kot študent tam prvič preživel poletne počitnice med pastirji. Konec 50- ih let 20. st je bila oživitev Velike planine eden največjih projektov takratnega Zavoda.

Nace Šumi je skupaj z V. Kopačem vsa prizadevanja, projekt in realizacije povzel v strokovnem članku v Varstvu spomenikov (1958/9). Kopačevo delo na planini je obsegalo: urbanistični program velikoplaninskega območja in varstveni režim, zazidalne načrte počitniških zaselkov na turističnem območju planine, načrte za spodnjo postajo žičnice in bife, arhitekturni načrt zgornje postaje žičnice na Šimnovcu, načrt in nadzor nad gradnjo gostišča na Šimnovcu, načrt zgornje postaje sedežnice na Zelenem robu in postaje vlečnice v Tihi dolini, načrte sedmih tipov planinskih počitniških koč z naslonitvijo na avtohtono pastirsko arhitekturo Velike planine, zakoličenje in nadzor nad gradnjo 140 počitniških koč v sedmih počitniških zaselkih (Za gradiščem, Na Jamah, Pod Purmanom, Nad Kuklarji, Na Šimnovcu, Na Zelenem robu ter Za Plečem), spomeniško zavarovanje pastirskega dela Velike planine in zavarovanje zadnje ognjiščnice ovalnega tlorisa v naših Alpah, Preskarjeve pastirske bajte, na Velikem stanu z nadomestno gradnjo.

Žal ta načrt ni dobil podpore pri takratnih oblasteh. Kljub temu je Kopač še naprej na vse načine poskušal preprečevati gradnje na tem delu planine ter pašnike in pastirska selišča čim dlje varovati pred degradacijo