Rimskodobna Petoviona (današnji Ptuj) je bilo v prvih stoletjih našega štetja največje mesto na današnjem slovenskem ozemlju. Nepozidan travnat grič v središču mesta, domačinom znan pod imenom Panorama, je v strokovni javnosti zaradi odkritja večjega števila rimskih kamnitih spomenikov že od sredine 19. stoletja znan kot bogato arheološko najdišče. Manjša arheološka izkopavanja, ki so se predvsem ob gradbenih delih na Panorami odvijala vse od začetka 20. stoletja, so nakazovala, da se na griču in pod njim nahaja osrednji del rimskega mesta, s pomembnimi objekti javnega značaja (svetišča, zgodnjekrščanska cerkev, utrdbe in pokrita tržnica).

Arheološke geofizikalne raziskave, ki so bile na celotnem, 16 hektarjev velikem območju Panorame opravljene leta 2015, so pokazale izjemno dobro ohranjenost zidanih ostankov rimskega mesta, ki je bilo urbanistično organizirano v pravokotno ulično mrežo in strnjeno pozidavo.

Zaradi izjemnega arheološkega raziskovalnega potenciala in spomeniške vrednosti območja, ki presega nacionalne okvire, je začela Mestna občina Ptuj, v sodelovanju z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU, Oddelkom za arheologijo FF Univerze v Ljubljani in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije snovati načrt ureditve Panorame v arheološki park. V njem bodo arheološke ostaline zavarovane v obliki arheološkega rezervata, arheološka preteklost območja pa bo javnosti predstavljena na sodobne nedestruktivne načine, predvsem z uporabo rekonstrukcij arhitekturne podobe mesta in digitalnih tehnologij.

Širše območje Panorame je v postopku razglasitve za kulturni spomenik državnega pomena.

Rezultati geofizikalnih raziskav, njihova interpretacija in prvi osnutki ureditve arheološkega parka so bili 3. marca 2016, s strani dr. Branka Mušiča (FF, Univerza v Ljubljani) avtorja načrtov, dr. Jane Horvat (ZRC SAZU), Marije Lubšina Tušek in Andreja Magdiča (oba ZVKDS) ter Urške Berlič (arhitekturni biro Umarh d.o.o.), pred polnim avditorijem refektorija dominikanskega samostana na Ptuju predstavljeni javnosti. Avtor fotografij: Boris Farič.