Neselektivnost kot raziskovalni pristop v fazi raziskav za oceno arheološkega potenciala prostora omogoča, da prostor celotne države in topografske znake ter ostal znake, kazalnike in značilnosti v njem, ki lahko nakazujejo možnost prisotnosti arheoloških ostalin, opazujemo nepristransko in neodvisno od našega sedanjega poznavanja prostora. Neselektivnost je pomembna tako pri analizi in interpretaciji zgodovinskih in strokovnih virov ter analizi metod daljinskega zaznavanja in kot pristop do terenskega segmenta raziskovanja prostora. Ob izvedbi terenskih raziskav je namreč treba upoštevati protokol oz. lok izvedbe preventivnih raziskav, od neinvazivnih preko šibkoinvazvinih do invazivnih. Z upoštevanjem protokola izvedbe terenskih raziskav lahko z najmanjšim vloženim naporom (čas, finance, invazivnost, številnost ekipe itd.) znotraj praznega prostora prepoznamo in dokumentiramo koncentracije sledi, ki jih lahko opredelimo kot potencialna arheološka najdišča, v nadaljnjih fazah  raziskav pa lahko izluščimo nova.

Sistematični in neselektivni raziskovalni pristop prvih faz raziskav prostora je na prvi pogled okorel, birokratski in neproduktiven, saj je videti, da so rezultati skopi. Vendar pridobimo z ohranjanjem enakega raziskovalnega pristopa primerljive in korektne kazalnike in tudi rezultate arheološkega potenciala prostora. Takšen raziskovalni pristop je bil uporabljen pri izvedbi arheoloških raziskav ob gradnji slovenskih avtocest, kjer je bilo od leta 1994 do konca leta 2008 raziskanih okoli 250 kilometrov trase oz. okoli 1250 ha.