Foto: Tine Benedik ZVKDS
Danes ob 11. uri je v Festivalni dvorani na Bledu Dejan Prešiček, minister za kulturo odprl Dneve evropske kulturne dediščine (DEKD) 2018 in Teden kulturne dediščine (TKD).
Minister za kulturo Dejan Prešiček je uvodoma izpostavil, da je kulturna dediščina izjemno pomemben steber naše države in identitete. »Ena naših glavnih nalog v prihodnje bo, da o uspešnem uveljavljanju evropskega gesla: Kjer preteklost sreča prihodnost prepričamo tudi tiste, ki menijo, da je to samo dolžnost kulture. Prostor, kulturna krajina, navade, obrtna znanja in kulinarika, so veliko več. Dediščina je naš duhovni in realni kapital, kulturna dediščina je vrednota Evrope,« je med drugim poudaril minister. Prepričan je, da so Dnevi evropske kulturne dediščine v Evropskem letu kulturne dediščine priložnost, da ponovno opozorimo na izjemno bogastvo slovenske kulturne dediščine, ki med drugim tudi z vpisi na UNESCO seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva in prejetimi znaki evropske kulturne dediščine, postaja vse bolj mednarodno prepoznavna.
Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ZVKDS, ki koordinira Dneve že desetletja se je zahvalil vsem sodelujočim, posebno še skupini iz zamejstva ter izrazil veselje ob obljubi ministra za kulturo g. Dejana Prešička, da bo podprl sprejetje zakona o kulturnem evru. Brez sistemskega financiranja ni in ne bo mogoče upoštevati vseh potencialov kulturne dediščine in vse kulture. V Cankarjevem letu ne moremo kot Hlapec Jernej iskati naše pravice je povedal Hudolin.
Uradna zgodovina Dnevov je stara toliko kot Slovenija je nadaljeval Jernej Hudolin. Začeli smo z dnevi odprtih vrat in s pomočjo mladih, mentorjev, civilnih združenj, lastnikov in naše koordinatorke prerasli v gibanje. Dokaz vztrajnega dela je tudi knjižna polica publikacij, kakršne nima nobena druga država. Letošnje Dneve evropske kulturne dediščine odpiramo na Bledu, kar ni naključje. Bled z otokom, cerkvico in gradom je gotovo najbolj prepoznaven kulturni spomenik Slovenije. Blejski otok in Blejski grad pa imata ob tem upravljavca, kakršnih si želimo za vsak kulturni spomenik je zaključil Hudolin.
Zbrane goste je uvodoma pozdravil tudi priljubljeni blejski župan Janez Fajfar, ki je spregovoril o bogati dediščini Bleda, ki obsega priljubljeni točki obiskovalcev grad in otok, bogato sakralno dediščino, blejske vile, ki so nastajale v različnih obdobjih in v različnih arhitekturnih slogih in še bi lahko naštevali. Fajfar je potrdil, da je kulturna dediščina in njeno ohranjanje del strateških razvojnih načrtov Bleda že dalj časa in da bo tako tudi v prihodnje.
Povezovalne glasbene točke med posameznimi prikazi iz blejske zgodovine so pripravili profesorji Glasbenega centra Do Re Mi. Slovesnost so po zamisli župana in Muzejskega društva Bled pripravili Glasbeni center Do Re Mi ter kulturna društva Rudi Jedretič, Prgarke, Bohinjska Bela, Kamot in KDIS Gašper Lambergar in Janez Rozman. Scenarij je delo Lojzeta Ropreta, režija pa Matije Milčinskega.
V galeriji še nekaj utrinkov z Bleda.
