Iskalnik

Kontakt

RSSInstagram

Prijavite se na Občasnik

Privoščite si dobro čtivo in spoznajte našo kulturno dediščino!
Za vas pripravljamo vsebine s področja varstva, zakonodaje, razstav, publikacij in domačih ter mednarodnih projektov.

Predhodne arheološke raziskave

Center za preventivno arheologijo izvaja različne vrste predhodnih arheoloških raziskav.
Otočec med poplavami leta 2010 na infrardečem posnetku
Otočec med poplavami leta 2010 na infrardečem posnetku

Aerofotografija

Aerofotografija se izvaja z namenskimi snemanji poševnih fotografij iz manjših letal. Večina arheoloških najdišč postane vidna preko barvnih znakov (v zemlji) ali vegetacijskih znakov (različna rast in zorenje pridelkov) in v specifičnih razmerah (suši, poplavah, nizki svetlobi, določene stopnje rasti rastlin). Obsežen arhiv cikličnih snemanj ozemlja Slovenije (CAS) služi tako prepoznavanju novih arheoloških najdišč, spremljanju njihovega stanja, kot tudi spremljavo sprememb v celotnem prostoru. 

Terensko delo

Center za preventivno arheologijo znotraj registriranih arheoloških najdišč izvaja raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča, ki lahko potekajo v obliki intenzivnih terenskih pregledov, vrtanja in ročnega kopanja v mreži ter kopanja strojnih testnih jarkov z dokumentiranjem. Arheološka izkopavanja kot metodo uporablja zgolj v primerih neposredne fizične ogroženosti arheološkega najdišča, ko najdišča ni mogoče varovati v prostoru. Vzporedno izvaja tudi podvodne raziskave, v obliki ekstenzivnih in intenzivnih podvodnih pregledov, podvodnih testnih sond in podvodnega arheološkega izkopavanja.

Izvajanje podvodnih arheoloških raziskav na Verdu pri Vrhniki
Izvajanje podvodnih arheoloških raziskav na Verdu pri Vrhniki

Novice

21. 02. 2024

Vabilo na razstavo BARVE IN OBLIKE, KOT JIH VIDIJO ČLANI IAS

20. 02. 2024

Razpis za Stelètovo nagrado in Stelètova priznanja za leto 2023

26. 01. 2024

Plečnikova hiša, 2. februar–12. maj 2024

Nova razstava v Plečnikovi hiši bo osvetlila načela Plečnikovega urejanja odprtega prostora v Ljubljani.

26. 01. 2024

Kakšne so poti izobraževanja in usposabljanja ter poklicni profili za prihodnost sektorja kulturne dediščine?

20. 12. 2023

Do vključno, 7. januarja 2024 si lahko na muzejski ploščadi na Metelkovi ulici v Ljubljani ogledate razstavo o gradu Grm, Novo mesto.

19. 12. 2023

Želimo vam vesel božič in srečno novo leto. Tudi v novem letu se bomo potrudili in vam predstavljali zanimive zgodbe o kulturni dediščini in našem delu.

14. 12. 2023

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je v posebni številki Vestnika izdal Priročnik za vrednotenje kulturne dediščine za določitev varstve

Geofizikalne raziskave

Med metode daljinskega zaznavanja uvrščamo tudi geofizikalne raziskave. Za razliko od drugih metod daljinskega zaznavanja meritve izvajamo neposredno na površju tal in ne iz zraka. Z meritvami določenih fizikalnih lastnosti podpovršinskega zapisa, odkrivamo arheološke ostaline, ne da bi pri tem vanje fizično posegali. Najpogosteje uporabljene geofizikalne metode, ki se s svojo sporočilnostjo v veliki meri dopolnjujejo in se zatorej pogosto uporabljajo skupaj, so: upornostna metoda, magnetna metoda in georadarska metoda. Prednost teh metod je njihova neinvazivnost, saj  ne posegajo v arheološke ostaline.

Pogled na najdišče Groblje (Log pri Sevnici) med izkopavanji. Aeroposnetku območja med izkopavanji so dodani rezultati geofizikalne upornostne metode, ki so pokazali ostanke treh skupin objektov
Pogled na najdišče Groblje (Log pri Sevnici) med izkopavanji. Aeroposnetku območja med izkopavanji so dodani rezultati geofizikalne upornostne metode, ki so pokazali ostanke treh skupin objektov

Lidar

Lasersko skeniranje površja, pogosto se uporablja izraz lidar, je metoda daljinskega zaznavanja s katero je moč zelo natančno izmeriti zemljino površje. Lidar je zaradi svoje zmožnosti opazovanja tal pod gozdnim pokrovom zelo primerna metoda za uporabo v Sloveniji. Da lahko z lidarjem opazimo arheološke sledove morajo biti vidni na površju vidni kot grbine in izbokline, sledovi kot nasipi, zidovi, groblje, ali vkopov, jam in jarkov. Z lidarjem smo odkrili množico novih arheoloških najdišč, kot so gomile, gradišča, gradovi, pa tudi nove vrste najdišč in sledov preteklosti kot so apenice, kopišča, srednjeveška polja in podobno. 

Poznoantična in zgodnjesrednjeveška naselbina Gradišče nad Bašljem
Poznoantična in zgodnjesrednjeveška naselbina Gradišče nad Bašljem
© 2015 ZVKDS, VSE PRAVICE PRIDRŽANE