Iskalnik

Kontakt

RSS

Prijavite se na Občasnik

Privoščite si dobro čtivo in spoznajte našo kulturno dediščino!
Za vas pripravljamo vsebine s področja varstva, zakonodaje, razstav, publikacij in domačih ter mednarodnih projektov.

Predhodne arheološke raziskave

Center za preventivno arheologijo izvaja različne vrste predhodnih arheoloških raziskav.
Otočec med poplavami leta 2010 na infrardečem posnetku
Otočec med poplavami leta 2010 na infrardečem posnetku

Aerofotografija

Aerofotografija se izvaja z namenskimi snemanji poševnih fotografij iz manjših letal. Večina arheoloških najdišč postane vidna preko barvnih znakov (v zemlji) ali vegetacijskih znakov (različna rast in zorenje pridelkov) in v specifičnih razmerah (suši, poplavah, nizki svetlobi, določene stopnje rasti rastlin). Obsežen arhiv cikličnih snemanj ozemlja Slovenije (CAS) služi tako prepoznavanju novih arheoloških najdišč, spremljanju njihovega stanja, kot tudi spremljavo sprememb v celotnem prostoru. 

Terensko delo

Center za preventivno arheologijo znotraj registriranih arheoloških najdišč izvaja raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča, ki lahko potekajo v obliki intenzivnih terenskih pregledov, vrtanja in ročnega kopanja v mreži ter kopanja strojnih testnih jarkov z dokumentiranjem. Arheološka izkopavanja kot metodo uporablja zgolj v primerih neposredne fizične ogroženosti arheološkega najdišča, ko najdišča ni mogoče varovati v prostoru. Vzporedno izvaja tudi podvodne raziskave, v obliki ekstenzivnih in intenzivnih podvodnih pregledov, podvodnih testnih sond in podvodnega arheološkega izkopavanja.

Izvajanje podvodnih arheoloških raziskav na Verdu pri Vrhniki
Izvajanje podvodnih arheoloških raziskav na Verdu pri Vrhniki

Novice

18. 02. 2019

Vabilo na predstavitev dveh zbornikov SEK VI. in SEK VII., etnologov konservatorjev Slovenije in Hrvaške.

 

Kulturni bazar 2019
13. 02. 2019

Kulturni bazar 2019 bo potekal 4. aprila v Cankarjevem domu v Ljubljani.

13. 02. 2019

Eden od glavnih ciljev projekta je prepoznati inovativne, ponovljive in vzdržne modele upravljanja opuščenih stavb.

Uvodno srečanje DEKD in TKD 2019
11. 02. 2019

Uvodno srečanje Dneovov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine 2019 je napolnilo dvorano Slovenskega etnografskega muzeja.

01. 02. 2019

Partnerji Šole Prenove: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Združenje zgodovinskih mest Slovenije ter Srednja gradbena, geodetska in okolje varstvena šola Ljubljana so včeraj v Novem mestu prvič podelili priznanja lastnikom za uspešno prenovo objektov kulturne dediščine v letu 2018.

31. 01. 2019

V nedeljo, 3. februarja 2019, bo v Kulturnem domu na Čatežu pod Zaplazom ob 14. uri novinarska konferenca o projektu Čateški škreblni in prgišče sonca.

Srečanju z novinarji bo ob 15. ih sledila  predstavitev strokovne monografije o sadnih sušilnicah in sušenju sadja nekoč in danes na Čatežu ter okolici.

22. 01. 2019

Ob praznovanju evropskega leta kulturne dediščine 2018 zaznamujemo tudi sedemdeseto obletnico izhajanja najstarejše publikacije s področja ohranjanja in varovanja kulturne dediščine na Slovenskem – Varstva spomenikov. 

18. 01. 2019

Vljudno Vas vabimo na razglasitev prejemnikov priznanj za uspešno izvedeno prenovo objektov kulture dediščine 2018.

10. 01. 2019

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je v Plečnikovi hiši predstavil prvo knjigo iz nove zbirke Naša dediščina.

08. 01. 2019

V galeriji Knjižnice Tolmin bo 10. 01. 2019 odprtjje potujoče razstave Dvajsetletnica potresa v Posočju 1998-2018, ki so jo pripravili konservatorji ZVKDS OE Nova Gorica. 

Geofizikalne raziskave

Med metode daljinskega zaznavanja uvrščamo tudi geofizikalne raziskave. Za razliko od drugih metod daljinskega zaznavanja meritve izvajamo neposredno na površju tal in ne iz zraka. Z meritvami določenih fizikalnih lastnosti podpovršinskega zapisa, odkrivamo arheološke ostaline, ne da bi pri tem vanje fizično posegali. Najpogosteje uporabljene geofizikalne metode, ki se s svojo sporočilnostjo v veliki meri dopolnjujejo in se zatorej pogosto uporabljajo skupaj, so: upornostna metoda, magnetna metoda in georadarska metoda. Prednost teh metod je njihova neinvazivnost, saj  ne posegajo v arheološke ostaline.

Pogled na najdišče Groblje (Log pri Sevnici) med izkopavanji. Aeroposnetku območja med izkopavanji so dodani rezultati geofizikalne upornostne metode, ki so pokazali ostanke treh skupin objektov
Pogled na najdišče Groblje (Log pri Sevnici) med izkopavanji. Aeroposnetku območja med izkopavanji so dodani rezultati geofizikalne upornostne metode, ki so pokazali ostanke treh skupin objektov

Lidar

Lasersko skeniranje površja, pogosto se uporablja izraz lidar, je metoda daljinskega zaznavanja s katero je moč zelo natančno izmeriti zemljino površje. Lidar je zaradi svoje zmožnosti opazovanja tal pod gozdnim pokrovom zelo primerna metoda za uporabo v Sloveniji. Da lahko z lidarjem opazimo arheološke sledove morajo biti vidni na površju vidni kot grbine in izbokline, sledovi kot nasipi, zidovi, groblje, ali vkopov, jam in jarkov. Z lidarjem smo odkrili množico novih arheoloških najdišč, kot so gomile, gradišča, gradovi, pa tudi nove vrste najdišč in sledov preteklosti kot so apenice, kopišča, srednjeveška polja in podobno. 

Poznoantična in zgodnjesrednjeveška naselbina Gradišče nad Bašljem
Poznoantična in zgodnjesrednjeveška naselbina Gradišče nad Bašljem
© 2015 ZVKDS, VSE PRAVICE PRIDRŽANE