Iskalnik

Kontakt

RSS

Prijavite se na Občasnik

Privoščite si dobro čtivo in spoznajte našo kulturno dediščino!
Za vas pripravljamo vsebine s področja varstva, zakonodaje, razstav, publikacij in domačih ter mednarodnih projektov.

Predhodne arheološke raziskave

Center za preventivno arheologijo izvaja različne vrste predhodnih arheoloških raziskav.
Otočec med poplavami leta 2010 na infrardečem posnetku
Otočec med poplavami leta 2010 na infrardečem posnetku

Aerofotografija

Aerofotografija se izvaja z namenskimi snemanji poševnih fotografij iz manjših letal. Večina arheoloških najdišč postane vidna preko barvnih znakov (v zemlji) ali vegetacijskih znakov (različna rast in zorenje pridelkov) in v specifičnih razmerah (suši, poplavah, nizki svetlobi, določene stopnje rasti rastlin). Obsežen arhiv cikličnih snemanj ozemlja Slovenije (CAS) služi tako prepoznavanju novih arheoloških najdišč, spremljanju njihovega stanja, kot tudi spremljavo sprememb v celotnem prostoru. 

Terensko delo

Center za preventivno arheologijo znotraj registriranih arheoloških najdišč izvaja raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča, ki lahko potekajo v obliki intenzivnih terenskih pregledov, vrtanja in ročnega kopanja v mreži ter kopanja strojnih testnih jarkov z dokumentiranjem. Arheološka izkopavanja kot metodo uporablja zgolj v primerih neposredne fizične ogroženosti arheološkega najdišča, ko najdišča ni mogoče varovati v prostoru. Vzporedno izvaja tudi podvodne raziskave, v obliki ekstenzivnih in intenzivnih podvodnih pregledov, podvodnih testnih sond in podvodnega arheološkega izkopavanja.

Izvajanje podvodnih arheoloških raziskav na Verdu pri Vrhniki
Izvajanje podvodnih arheoloških raziskav na Verdu pri Vrhniki

Novice

Nova izdaja: AAS »Kortinca – Spodnje Škofije«
26. 01. 2018

Izšla je nova e-knjiga iz zbirke AAS »Kortinca – Spodnje Škofije«. 

23. 01. 2018

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije se je od 11. do 13. januarja 2018 drugič predstavljal na sejmu Monumento v Salzburgu.

04. 01. 2018

Svečane otvoritve sejma, 11. 1. 2018 ob 11:00 uri, se bo udeležila tudi državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije Damjana Pečnik.

21. 12. 2017

Zavod za varstvo kulturne dediščine vam želi vesele božične praznike in srečno novo leto.

12. 12. 2017

Obveščamo vas o novem datumu odprtja dvanajste razstav

24. 11. 2017

V sklopu projekta REFREsh organiziramo delavnico »Osvežimo industrijsko dediščino!«, ki se bo odvila 28. 11. 2017 v hotelu Tartini v Piranu. 

Podelitev stanovskih priznanj in nagrade
16. 11. 2017

Vabimo vas na jubilejno (deseto) podelitev stanovskih priznanj in nagrade Mirka Šubica Društva restavratorjev Slovenije.

15. 11. 2017

 V četrtek, 16.11.2017 vas vabimo na odprtje enajste razstave iz cikla Iz ptujskih depojev.

10. 11. 2017

Vljudno vas vabimo na 3. mednarodni arheološki simpozij Arheološki pogledi na srednjeveško urbanost, ki bo med 16.  in 18. novembrom 2017 potekal v Ljubljani.

Geofizikalne raziskave

Med metode daljinskega zaznavanja uvrščamo tudi geofizikalne raziskave. Za razliko od drugih metod daljinskega zaznavanja meritve izvajamo neposredno na površju tal in ne iz zraka. Z meritvami določenih fizikalnih lastnosti podpovršinskega zapisa, odkrivamo arheološke ostaline, ne da bi pri tem vanje fizično posegali. Najpogosteje uporabljene geofizikalne metode, ki se s svojo sporočilnostjo v veliki meri dopolnjujejo in se zatorej pogosto uporabljajo skupaj, so: upornostna metoda, magnetna metoda in georadarska metoda. Prednost teh metod je njihova neinvazivnost, saj  ne posegajo v arheološke ostaline.

Pogled na najdišče Groblje (Log pri Sevnici) med izkopavanji. Aeroposnetku območja med izkopavanji so dodani rezultati geofizikalne upornostne metode, ki so pokazali ostanke treh skupin objektov
Pogled na najdišče Groblje (Log pri Sevnici) med izkopavanji. Aeroposnetku območja med izkopavanji so dodani rezultati geofizikalne upornostne metode, ki so pokazali ostanke treh skupin objektov

Lidar

Lasersko skeniranje površja, pogosto se uporablja izraz lidar, je metoda daljinskega zaznavanja s katero je moč zelo natančno izmeriti zemljino površje. Lidar je zaradi svoje zmožnosti opazovanja tal pod gozdnim pokrovom zelo primerna metoda za uporabo v Sloveniji. Da lahko z lidarjem opazimo arheološke sledove morajo biti vidni na površju vidni kot grbine in izbokline, sledovi kot nasipi, zidovi, groblje, ali vkopov, jam in jarkov. Z lidarjem smo odkrili množico novih arheoloških najdišč, kot so gomile, gradišča, gradovi, pa tudi nove vrste najdišč in sledov preteklosti kot so apenice, kopišča, srednjeveška polja in podobno. 

Poznoantična in zgodnjesrednjeveška naselbina Gradišče nad Bašljem
Poznoantična in zgodnjesrednjeveška naselbina Gradišče nad Bašljem
© 2015 ZVKDS, VSE PRAVICE PRIDRŽANE