Iskalnik

Kontakt

RSS

Prijavite se na Občasnik

Privoščite si dobro čtivo in spoznajte našo kulturno dediščino!
Za vas pripravljamo vsebine s področja varstva, zakonodaje, razstav, publikacij in domačih ter mednarodnih projektov.

Predhodne arheološke raziskave

Center za preventivno arheologijo izvaja različne vrste predhodnih arheoloških raziskav.
Otočec med poplavami leta 2010 na infrardečem posnetku
Otočec med poplavami leta 2010 na infrardečem posnetku

Aerofotografija

Aerofotografija se izvaja z namenskimi snemanji poševnih fotografij iz manjših letal. Večina arheoloških najdišč postane vidna preko barvnih znakov (v zemlji) ali vegetacijskih znakov (različna rast in zorenje pridelkov) in v specifičnih razmerah (suši, poplavah, nizki svetlobi, določene stopnje rasti rastlin). Obsežen arhiv cikličnih snemanj ozemlja Slovenije (CAS) služi tako prepoznavanju novih arheoloških najdišč, spremljanju njihovega stanja, kot tudi spremljavo sprememb v celotnem prostoru. 

Terensko delo

Center za preventivno arheologijo znotraj registriranih arheoloških najdišč izvaja raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča, ki lahko potekajo v obliki intenzivnih terenskih pregledov, vrtanja in ročnega kopanja v mreži ter kopanja strojnih testnih jarkov z dokumentiranjem. Arheološka izkopavanja kot metodo uporablja zgolj v primerih neposredne fizične ogroženosti arheološkega najdišča, ko najdišča ni mogoče varovati v prostoru. Vzporedno izvaja tudi podvodne raziskave, v obliki ekstenzivnih in intenzivnih podvodnih pregledov, podvodnih testnih sond in podvodnega arheološkega izkopavanja.

Izvajanje podvodnih arheoloških raziskav na Verdu pri Vrhniki
Izvajanje podvodnih arheoloških raziskav na Verdu pri Vrhniki

Novice

24. 02. 2017

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije vabi na predstavitev publikacij in aktualnih projektov.
Srečanje bo 7. marca 2017, ob 10.uri v Spomeniškovarstvenem centru na Trgu francoske revolucije 3, Ljubljana.

25. 01. 2017

Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za kulturo sta izdali Smernice za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine, katerih namen je: zagot

17. 01. 2017

Začenjajo se regionalna srečanja Dnevov evropske kulturne dediščine.

13. 01. 2017

Izšli sta reviji Varstvo spomenikov/Journal for the Protection of Monuments št. 49 in Varstvo spomenikov, poročila 50-51.

11. 01. 2017

Vabimo vas na odprtje sedme razstave iz cikla "Iz ptujskih depojev", ki bo v četrtek, 12. 01. 2017 ob 13. uri v prostorih Mestne občine Ptuj. 

19. 12. 2016

Vsem sodelavcem in poslovnim partnerjem želimo vesele praznike in srečno novo leto.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije

07. 12. 2016

Ob zaključku projekta ARRS L1-5453 Razvoj novih kamnitih površin, odpornih na biokorozijo in nastanek madežev organizirata Center za konservatorstvo ZVKDS in Zavod za gradbeništvo Slovenije zaključno delavnico z naslovom: Madeži na kamnu in njihovo čiščenje.

14. 11. 2016

ZVKDS sodeluje kot partner pri projektu InnoRenew CoE, katerega cilj je ustanoviti na mednarodni ravni priznan, znanstveno odličen inštitut na področju obnovljivih materialov in izboljšanja kvalitete bivanja.

09. 11. 2016

34. mednarodna arhitekturna konferenca Piranski dnevi arhitekture 2016

08. 11. 2016

Peta vitrina meseca iz cikla - Iz ptujskih depojev bo odprta v četrtek, 10. 11. 2016 ob 13. uri v prostorih Galerije Magistrat v mestni hiši (Mestni trg 1, Ptuj).

Geofizikalne raziskave

Med metode daljinskega zaznavanja uvrščamo tudi geofizikalne raziskave. Za razliko od drugih metod daljinskega zaznavanja meritve izvajamo neposredno na površju tal in ne iz zraka. Z meritvami določenih fizikalnih lastnosti podpovršinskega zapisa, odkrivamo arheološke ostaline, ne da bi pri tem vanje fizično posegali. Najpogosteje uporabljene geofizikalne metode, ki se s svojo sporočilnostjo v veliki meri dopolnjujejo in se zatorej pogosto uporabljajo skupaj, so: upornostna metoda, magnetna metoda in georadarska metoda. Prednost teh metod je njihova neinvazivnost, saj  ne posegajo v arheološke ostaline.

Pogled na najdišče Groblje (Log pri Sevnici) med izkopavanji. Aeroposnetku območja med izkopavanji so dodani rezultati geofizikalne upornostne metode, ki so pokazali ostanke treh skupin objektov
Pogled na najdišče Groblje (Log pri Sevnici) med izkopavanji. Aeroposnetku območja med izkopavanji so dodani rezultati geofizikalne upornostne metode, ki so pokazali ostanke treh skupin objektov

Lidar

Lasersko skeniranje površja, pogosto se uporablja izraz lidar, je metoda daljinskega zaznavanja s katero je moč zelo natančno izmeriti zemljino površje. Lidar je zaradi svoje zmožnosti opazovanja tal pod gozdnim pokrovom zelo primerna metoda za uporabo v Sloveniji. Da lahko z lidarjem opazimo arheološke sledove morajo biti vidni na površju vidni kot grbine in izbokline, sledovi kot nasipi, zidovi, groblje, ali vkopov, jam in jarkov. Z lidarjem smo odkrili množico novih arheoloških najdišč, kot so gomile, gradišča, gradovi, pa tudi nove vrste najdišč in sledov preteklosti kot so apenice, kopišča, srednjeveška polja in podobno. 

Poznoantična in zgodnjesrednjeveška naselbina Gradišče nad Bašljem
Poznoantična in zgodnjesrednjeveška naselbina Gradišče nad Bašljem
© 2015 ZVKDS, VSE PRAVICE PRIDRŽANE