Iskalnik

Kontakt

RSS

Prijavite se na Občasnik

Privoščite si dobro čtivo in spoznajte našo kulturno dediščino!
Za vas pripravljamo vsebine s področja varstva, zakonodaje, razstav, publikacij in domačih ter mednarodnih projektov.

Sporočilo za javnost: »Praznujmo z ljudmi, ki soustvarjajo prostore.«

Na tiskovni konferenci v Štanjelu so se danes zbrali organizatorji že 26. Dnevov evropske kulturne dediščine (DEKD) in 4. Tedna kulturne dediščine (TKD) 2016, ki v letošnjem letu nagovarja dediščinske skupnosti pod sloganom »DedIŠČIna OKOli nas«.

Bogat program bo v začetku oktobra potekal v 150 krajih povsod po Sloveniji, kjer se bo zvrstilo čez 400 brezplačnih dogodkov, posvečenih kulturni in naravni dediščini ter dediščinskim skupnostim.

Namen Dnevov evropske kulturne dediščine (DEKD) je spodbuditi zanimanje javnosti za varstvo kulturne in naravne dediščine in javnosti predstaviti idejo o skupni kulturni dediščini, o bogastvu in kulturni raznolikosti Evrope; spodbujati k reakciji na socialne, politične in ekonomske izzive. DEKD-ji so najbolj prepoznavna akcija pod okriljem Sveta Evrope in Evropske unije na področju kulture, saj sodeluje 50 držav, 6.000 mest, 30.000 kulturnih spomenikov, obišče jih več kot 20 milijonov obiskovalcev.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije kot koordinator slovenskih prireditev povabi k sodelovanju institucije, društva, posameznike, ki s svojimi aktivnostmi prispevajo k varovanju in popularizaciji kulturne dediščine. V okviru DEKD-jev se za teden dni v pestrem dogajanju poveže velika množica slovenskih mest, krajev in vasi. Dediščina v teh dneh oživi.



Vseevropska tema Dediščina in skupnosti letos povezuje 44 evropskih držav. Letošnja slovenska tema DedIŠČIna OKOli  nas sovpada z evropsko, saj nagovarja dediščinske skupnosti. Tako kot dediščina nastaja doma, ko se odločimo dragocen predmet, zgodbo ali modrost ohraniti za svoje potomce, ravno tako sta v nekem okolju pomembna odločitev in dogovor neke skupnosti o tem, kaj je pomembno ohraniti za naše zanamce. Naloga vseh nas, ki se ukvarjamo z dediščino, pa je, da mlade in malo manj mlade opozorimo, da je dediščina lahko vse, kar nas obdaja, hkrati pa tudi, da dediščina niso le velike in pomembne stavbe, temveč je lahko tudi nekaj malega, spregledanega ali na videz nepomembnega.

Ideja o približevanju dediščinskega in vzgojno-izobraževalnega področja je zapisana v Nacionalnem programu za kulturo 2014–2017 kot cilj, da bo četrtina slovenskih vrtcev, osnovnih, srednjih šol in gimnazij aktivno sodelovala v Tednu kulturne dediščine. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je nosilec projekta, partnerji pa so: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, UNESCO, komisija za Slovenijo, Zavod RS za šolstvo in Skupnost vrtcev Slovenije.
Ne nazadnje so generacije, ki jih vzgajamo, tiste, ki bodo varovale našo dediščino tudi v prihodnje.

Prisotne je najprej pozdravil in nagovoril gostitelj Marko Bandelli, župan Občine Komen, ki je poudaril, da je ponosen, da se je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije odločil, da se tako pomemben dogodek izvede prav na Krasu, v Štanjelu, ki ga imenujemo tudi  »biser krasa«. Skupaj z gradom je eno najstarejših naselij na Krasu. Vrhunec razvoja je doživel v 16. in 17. stoletju, saj prav iz tega časa izvira največ arhitekturnih značilnosti stavb tega čarobnega bisera. Velike zasluge pri sami obnovi in ponovnem oživljanju naselja je imel arhitekt Maks Fabiani, takratni župan med dvema vojnama. Poleg številnih detajlov in namenskih rekonstrukcij, ki jih je projektiral in izvedel v samem jedru Štanjela, moramo omeniti kompleksen sistem vodovodnega sistema. Prek cistern in talnih zbirnih kanalov je omogočal skladiščenje velikih količin vode, ki je bila na Krasu prava redkost v tistih letih. Ne nazadnje ne moremo mimo Ferrarijevega vrta, ki nedvomno predstavlja najpomembnejšo parkovno ureditev na Slovenskem med dvema vojnama. Poudaril je, da ima Občina Komen velik posluh za kulturno dediščino. Za ta namen ves čas zagotavlja  finančna sredstva, saj je prav dediščina Krasa rezultat ustvarjalnosti kraškega človeka, njegovih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj.

Za njim je Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki vodi koordinacijo te prireditve že 17 let, poudaril , da konservatorji in restavratorji že dolgo vedo, da učinkovitega  varstva kulturne dediščine brez sodelovanja javnosti ni. Da dediščino ohranimo tako, da jo vključimo v svoje življenje, v njej živimo, jo gledamo, uživamo v njej. Da široko polje dediščine zahteva sodelovanje vseh, tako javne službe varstva dediščine kot zainteresirano javnost, pa tudi prodorne posameznike. »Dokaz, da znamo in zmoremo sodelovati, je pred nami, strnjen v brošuri celotnega programa dogodkov, posvečenih dediščini,« je zaključil.  

Koordinatorka DEKD-ja, Nataša Gorenc, je v svoji predstavitvi poudarila, da dediščina pripada nam vsem in da je prav, ne le da jo vsi občudujemo, temveč da tudi vsi uživamo njene dobrobiti. Prav je tudi, da jo vsi varujemo, da vsi skrbimo zanjo. Pogoj za to pa je seveda zavedanje vsakega posameznika o njenem obstoju in njeni vrednosti. Dnevi evropske kulturne dediščine so prav gotovo dobra priložnost, da vsi ljudje sodelujejo pri prepoznavanju in promociji, včasih tudi obnovah kulturne dediščine. Naloga vseh nas, ki se na kakršenkoli način ukvarjamo z dediščino, je, da ljudi pri tem spodbujamo.
K temu, kar je zapisano o Tednu kulturne dediščine, pa je dodala le, da se z njegovo 4. izvedbo po vrsti  približujemo zastavljenim ciljem v Nacionalnem programu za kulturo 2013–2017, da bo četrtina slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodov sodelovala pri tem projektu . Povedala je, da je to eden izmed projektov, pri katerem več ministrstev in drugih strokovnih služb delo uspešno usklajuje z istim ciljem, mlado učečo generacijo vzgojiti v estetsko občutljive, dojemljive, kulturno osveščene in razgledane ljudi.
Program prireditev in dejavnosti, ki je predstavljen v  programski brošuri, ni dejavnost enega tedna, temveč zajema celoletno pripravo in delo večine organizatorjev dogodkov. »Duh DEKD-jev tako rekoč živi celo leto, saj smo na ZVKDS-ju okrog tega projekta osnovali kar nekaj ne le promocijskih, temveč tudi izobraževalnih aktivnosti,« je še dodala.

Poudarila je, da na  ZVKDS-ju temo razpišemo že ob zaključku DEKD-jev za prihodnje leto in jo vsem organizatorjem predstavimo na zaključnem srečanju, kjer skupaj vrednotimo svoje delo. Zatem se začnejo  priprave na regionalna srečanja, ki jih  februarja in marca izvajamo v vseh slovenskih regijah in tudi v zamejstvu. Srečanja pomenijo neformalno obliko izobraževanja odraslih, cilji srečanj pa so razvoj in aktiviranje občinstva oz. potencialnih sodelavcev Dnevov, spodbujanje sodelovanja strokovne in laične javnosti ter mreženja na lokalni ravni in izmenjava dobrih praks. Ker vključimo tudi uspešne primere izvedb iz preteklih let, pa delujejo ti posveti kot izjemna spodbuda za tiste, ki v okviru DEKD-jev delujejo že tradicionalno, in za tiste, ki se nam pridružijo prvikrat. O tem, da so regionalna srečanja dober pristop, pričajo tudi številke: v obdobju zadnjih treh let smo izvedli več kot polovico vseh dogodkov, ki so bili izvedeni v celotni zgodovini DEKD-jev v Sloveniji. Tudi v evropskem prostoru smo v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine s takšnim načinom dela edinstveni. Naše sistematično delo z vrtci in šolami pa je marsikomu navdih.
Posebej je opozorila, da tudi celostna podoba letošnjih Dnevov govori sama zase: obliko kvadrata smo izbrali zato, ker se v nasprotju s krogom, ki simbolizira naravo in neskončnost, v kvadrat vmeša človek s svojimi oblikovanji in oblikami. Poigrali smo se tudi z besedami v besedah: v sloganu smo našli besedi IŠČI in OKO. S tem nagovarjamo javnost, ne le da dediščino iščemo z budnim očesom, temveč tudi na senzibilizacijo dediščine – da je treba dediščino spoznavati z vsemi našimi čutili.
Zaključila je z mislijo, da so slovenski Dnevi evropske kulturne dediščine priložnost, da ljudje z našo pomočjo, in kar je še pomembneje, sami, odkrivajo, kako pomembna vrednota je dediščina. Da dediščina ni nekaj samo po sebi umevnega, da jo je treba spoznavati in negovati. V tem duhu želimo še naprej vzgajati otroke in izobraževati odrasle. Ob koncu je vse prijazno povabila na odprtje Dnevov v Štanjelu, ki se bo začelo v soboto 1. oktobra  2016 ob 11.00 s slovesnostjo in nadaljevalo ves dan s 25 brezplačnimi dogodki, od delavnic, prikazov, razstav in predstavitev knjig.  

Vodja Območne enote Nova Gorica, Ernesta Drole, je poudarila, da letošnja tema Dediščina okoli nas zajema najširše razumevanje dediščine, na drugi strani pa nas z naslovom napeljuje, da začnemo o njej razmišljati, gledati okoli sebe z odprtimi očmi in jo poskušati z vsemi ostalimi čutili začutiti in spoznati.
Strokovne službe na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije že desetletja opravljajo to delo, stoletnico delovanja je slovenska spomeniškovarstvena služba praznovala leta 2013. S svojim znanjem in pripadnostjo širijo zavedanje o pomembnosti dediščine za narodno identiteto in državotvorno podobo Slovenije. Register kulturne dediščine samo delno razkriva opravljeno delo, saj se za suhoparnimi podatki skriva veliko terenskega dela in poterenskih raziskav. Občina Komen ima 145 enot kulturne dediščine, od tega 45 spomenikov lokalnega pomena in en spomenik državnega pomena.
Projekt Dnevi evropske kulturne dediščine je dogodek, je praznik, ki združi stroko, zainteresirano javnost, lokalne skupnosti, društva, pedagoge in šolsko mladino v prepoznavanju, odkrivanju, varovanju in vsakdanjem pozitivnem odnosu do dediščine.
»Moja želja vsem prisotnim in vsem obiskovalcem letošnjih Dnevov Dediščina okoli nas je, naj dediščina okoli nas ne ostane samo okoli nas, ampak jo shranimo v svoja srca in zavest, da ostane vselej z nami, saj je to naš kulturni genski zapis, ki ga moramo negovati in varovati, sicer bomo izgubili lastno svojstvo.« je zaključila in zaželela dobrodošlico Tednu kulturne dediščine. 

Povzetek pripravila:
Ingrid Merlak, Odnosi z javnostmi ZVKDS

© 2015 ZVKDS, VSE PRAVICE PRIDRŽANE