Iskalnik

Kontakt

RSS

Prijavite se na Občasnik

Privoščite si dobro čtivo in spoznajte našo kulturno dediščino!
Za vas pripravljamo vsebine s področja varstva, zakonodaje, razstav, publikacij in domačih ter mednarodnih projektov.

Posegi na treh grobnicah v Drnovem pri Krškem

Na ZVKDS RC, na Oddelku za kamen in štukaturo smo v avgustu 2018 izvedli konservatorsko restavratorske posege na treh grobnicah v Drnovem pri Krškem. Konservatorski nadzor je izvajal Mitja Pergar iz ljubljanske območne enote ZVKDS.

Municipium Flavium Latobicorum Neviodunum (sedaj Drnovo pri Krškem), je bilo v rimskih časih center romaniziranih prebivalcev keltskega plemena Latobijcev, ki so bili naseljeni po celi dolenjski regiji. Poleg Emone, Celeie in Poetovie, je bil Neviodunum četrto rimskodobno mesto na ozemlju sedanje Slovenije.





Raziskave v območju ceste Drnovo – Cerklje so bile vključene v okvir arheoloških izkopavanj ob planirani avtocesti Krška vas – Smednik. Raziskave so odkrile 18 grobnic ali grobnih struktur, razporejenih v tri neodvisne skupine; ustrezno navadam Rimljanov, so bile nanizane ob cesti, ki je vodila iz Drnovega proti Gorjancem. Nekateri od grobov so bili preproste kamnite krste, izdelane iz velikih lapornatih plošč. Vse druge grobnice so bile v celoti zgrajene iz kamna. V eni od grobnic so bili ohranjeni tudi ostanki fresk z rastlinskim motivom. Grobnice je zaključeval banjast obok, ki pa se žal ni ohranil. Prekrivala jih je gomila. Skoraj povsem so bile vkopane v zemljo, za dostop pa je služil poseben jarek (dromos). Zlomljene ali prirejene kamnite plošče pa so zapirale dostop. Najbolj tipična grobnica je bila zaprta z ogromnim kamnitim okvirjem in ploščo opremljeno z železnim obročem, s katerim ga je bilo možno premikati. Na notranjem zidu se je nahajala kamnita ali opečnata polica za obredne grobne pridatke.





Latobijci so pokojnike pred pokopom kremirali, večje grobnice pa je družina uporabljala skozi več generacij. Večji del preiskanih grobnic je bilo bodisi deloma poškodovanih ali pa popolnoma izpraznjenih že v preteklih obdobjih. K sreči je ena od grobnic ostala nedotaknjena; lončene posode v njej so bile popolnoma ohranjene (dve posodi s pepelom in en večji lonec s čašo). Grobnice v Drnovem, kot ena od najbolj izjemnih zapuščin antičnih Latobijcev, datirajo v 2. in 3. stoletje našega štetja.





Tri grobnice, ki so bile med ostalimi arheološkimi najdbami odkrite ob izkopavanjih pri gradnji avtoceste so bile premaknjene na sedanjo lokacijo izven trase ceste in prezentirane pod manjšim kozolcem, ki jih ščiti pred neposrednimi vremenskimi vplivi.





Grobnice v Drnovem so bile pred konservatorsko restavratorskim posegom  zanemarjene in zaraščene z vegetacijo, ki je bila prisotna tako med tlakovci, kakor tudi znotraj grobnic. V grobnicah so se nabirale različne smeti, na površini kamna pa so bile prisotne tako nečistoče in sekundarne obloge kakor tudi biološki dejavniki propadanja (lišaji, mahovi,…). Nekateri deli grobnic so bili nestabilni, zlasti močno poškodovana je bila opeka pri tretji grobnici. Tudi omet v notranjosti druge grobnice je bil delno prhek in preperel. Podobo so kazile neustrezne temne domodelacije na poškodovanih mestih.

Po izvedeni fotografski dokumentaciji so bile narejene sonde in je bila izbrana najustreznejša metoda za čiščenje kamna. Predhodno so bile površine kamna premazane z biocidnim sredstvom.





Neustrezne temno rjave plombe, ki so kazile podobo tretje grobnice so bile z notranje in zunanje strani ročno odstranjene s pomočjo kamnoseškega drobnega orodja.



 Pred začetkom kitanja je bilo narejenih več testnih malt v ustreznejšem materialu, ki je po videzu in lastnostih podoben naravnemu kamnu. Nadomestna malta je bila izdelana iz naravnega hidravličnega apna NHL 3.5, rumenkaste mivke in finega kalcitnega peska.





Prhek omet v notranjosti druge grobnice je bil delno odstranjen in nadomeščen z novim ometom ter po zgledu starega nekoliko patiniran. Zlasti pri prvi in tretji grobnici je bilo nekaj nestabilnih delov, ki jih je bilo treba utrditi oziroma na novo pozidati. V slabem stanju je bila zlasti opeka, ki je bila dopolnjena z malto iz naravnega hidravličnega apna NHL 3.5 z drobljeno opeko in dodatkom belega cementa.





Urejena je bila tudi okolica grobnic, kjer se je odkopalo zemljo, položilo geotekstil in nasulo savski prod, kar naj bi preprečevalo oziroma vsaj ustrezno upočasnilo nadaljnjo rast vegetacije v bližini grobnic.





Označevalna tabla, ki je ležala na tleh je bila ponovno nameščena na lesena nosilca. V sklopu konservatorsko restavratorskih del je bila delno obnovljena tudi streha kozolca, ki ščiti grobnice pred neposrednimi atmosferskimi vplivi. Polomljeni strešniki so bili nadomeščeni z novimi, tisti, ki so bili le zamaknjeni pa so bili nameščeni na svoje prvotne pozicije.







Avtorji: Špela Govže, Mitja Pergar ZVKDS

© 2015 ZVKDS, VSE PRAVICE PRIDRŽANE