ŠMATEVŽ pri Gomilskem

Najdišče je bilo odkrito med površinskim pregledom, ki ga je na trasi AC odseka Arja vas-Vransko izvedel dr. Bojan DJURIĆ (OA FF Ljubljana). Površinski pregled najdišča v obsegu 8.500 m2 je izvedel Slobodan OLIĆ (ZVKDS, Območna enota Celje).
Izkopavanje pod vodstvom Damjana SNOJA (1995) in Gojka TICE (1996) je trajalo 96 dni v letih 1995 in 1996. Raziskanih je bilo 5.900 m2 površine.

Na nizki pliocenski terasi, na mestu kjer se stikata Savinjska dolina in dolina potoka Bolske ter se stara jantarna cesta iz Savinjske doline usmeri na zahod preko Trojan in naprej proti Jadranu, so bili v bližini vasi Šmatevž odkriti ostanki naselja mlajše železne dobe in sledovi starejšega, bronastodobnega naselja na istem mestu.

To najstarejše, poznobronastodobno naselje 10. stoletja pr.n.š. se nam je v delu, ki je bil raziskan, ohranilo le v obliki skromnih ostankov kurišč ter funkcionalno nedefiniranih jam in jarka. Mnogo bolje je njen obstoj razpoznaven v številnih odlomkih keramičnih posod, posebej številnih v erozivnih plasteh, ki jih je ob vzhodni rob terase odložila poplavna Bolska. Naselje mlajše železne dobe je bilo kljub precejšnemu uničenju zaradi poljedelskih del bolje ohranjeno. Poleg različno velikih plitvih jam polnih žganine, oglja in fragmentov keramičnih posod, ki jih razumemo kot ostanke naselbinskih objektov, so bili odkriti tudi ostanki lesene hiše s kamnitim tlakom. Njena lesena konstrukcija navpičnih tramov in prepletenih sten je bila vkopana v zemljo. Časovno sodi v zadnjo fazo obstoja naselbine, ki se konča v zadnjih desetletjih 1. st. pr. n. š.

Številni odlomki keramičnih posod, mnogi pripadajoči značilnim latenskim grafitiranim posodam, železni predmeti, deli nakita in drugi predmeti vsakdanjega življenja, pa tudi značilno rimsko posodje, potrjujejo obstoj te naselbine vse do prihoda Rimljanov.