PODSMREKA

Najdišče je bilo odkrito ob nadzoru nad gradbenimi deli. Izkopavanje pod vodstvom Draga SVOLJŠKA (NM Ljubljana) je trajalo 56 dni leta 1999. Raziskanih je bilo 6.092 m2 površine.

Vzhodno od Višnje gore so bili na severnem, prisojnem robu ozke doline potoka Višnjice, na nizkem jeziku, ki se s severa spušča proti sredini doline, odkriti ostanki enega najbolj zanimivih prazgodovinskih naselij v Sloveniji sploh. Razpotegnjeno nad poplavnim svetom Višnjice to naselje ni zapustilo veliko sledov objektov, ki so ga sestavljali. V dobršni meri so bili ti ostanki s poljedelskimi deli tudi močno poškodovani, tako da kažejo njegov obseg v prostoru predvsem številne skupine zdrobljenih keramičnih posod in njihovih delov, razpršenih po večjih površinah. Na tej stopnji raziskav med njimi še ni mogoče vzpostaviti nobenih strukturnih povezav.
Naselje je na tem mestu živelo v času srednje in pozne bronaste dobe med okoli 1300 in 900 pr.n.š.
Obilje tipološko različnega lončenega posodja kaže dolgotrajno in intenzivno človekovo dejavnost na tem mestu. Zanjo so značilne in za razumevanje sploh bistvene številne kamnite žrmlje hlebčastih form in kamniti terilci, ki so povezani z ostanki velikih akumulacij rumenega in rdečega muljevca. Kamnino so kopali v hribih severno od naselja, jo na tem mestu zbirali, na poseben način obdelovali in iz nje pridobivali barvo.
Vsaj za prvo bronastodobno naselje lahko domnevamo, da je bilo priložnostno oz. občasno, in da je imelo temu primerna zasilna bivališča. Delovalo je verjetno kot zbirališče surovine za pridobivanje barve, kot nekakšno rudarsko skladišče torej, in hkrati kot obrat za predelavo muljevca v barvni prah.
Drugemu bronastodobnemu naselju pripada edini trdnejši objekt, stavba pravokotnega tlorisa, ki je imela z glino ometane stene. V njej se je ohranil del notranje opreme, delovni pripomočki in predmeti vsakdanje rabe – glinasti svitki, brus, glinene uteži, keramične posode. S stavbo so v tesni zvezi tudi preprosti, vendar za ta čas izjemni žgani grobovi, ki imajo v grobne jame položeno samo glineno žaro, pokrito s posodo ali kar večjim kosom njene stene.
®ivljenje se je na tem mestu nadaljevalo tudi še v starejši železni dob. Sledovi aktivnosti v tem času so predvsem številni, marsikdaj zgoščeni in na manjše površine omejeni kosi boksitne rude, primerne za predelavo železa. Kosi boksitne rude so se sicer pojavljali na vsem raziskanem območju, vsi pa so bili obrušeni in zato najverjetneje izvirajo iz struge potoka Višnjice in iz njenih pritokov. Vzhodno je bila v neposredni bližini naselja odkrita in raziskana železnodobna talilna peč, ki to fazo najdišča smiselno dopolnjuje in hkrati prvič opozarja na železarsko dejavnost v prostoru enega glavnih središč tega časa, utrjenega naselja Cvinger nad Virom pri Stični.