DRAGOMELJ pri Ljubljani

Najdišče sta pri površinskem pregledu trase AC leta 1996 odkrili Mija MERTELJ OGRIN (samostojna raziskovalka) in Ildiko PINTER (študentka arheologije). Površinski pregled najdišča sta opravila mag. Peter TURK in Predrag NOVAKOVIĆ (oba OA FF Ljubljana), geofizikalne meritve pa mag. Brane MUŠIČ (OA FF Ljubljana). Pregledana je bila površina velikosti 20.000 m2.
Z arheološkim izkopavanjem pod vodstvom mag. Petra TURKA so pričeli leta 1997 (raziskano 4.200 m2), nadaljevali pa šele leta 2000.

Jugovzhodno od vasi Dragomelj, na rahlo dvignjeni ravnini, ki jo proti zahodu omejujejo meandri potoka Pšata, proti severu in vzhodu pa izvir in struga potoka Gobovšek, so bili odkriti ostanki večih naselij. Dveh prazgodovinskih, neolitskega in bronastodobnga, ter poznoantičnega in zgodnjesrednjeveškega.
Ostanki naselja mlajše kamene dobe sodijo v zadnjo fazo tega obdobja, kulturno pa so povezani z najstarejšimi kolišči na Ljubljanskem barju in gorenjsko naselbino Drulovka pri Kranju. V absolutnem smislu gre za čas med približno 4800 in 3800 pr.n.š.
V Dragomlju so bili odkriti ostanki hiše – jame za lesene kole, ki so sestavljali njene stene, v hiši pa številni deli prostoročno izdelanih glinenih posod – loncev, skled, vrčev, zajemalk, in kamnita orodja – strgala, kline, puščične konice in glajene sekire. Neolitsko naselje v Dragomlju sodi v čas najstarejše stalne poselitve gorenjskih ravnin, ki si jo lahko predstavljamo v obliki malih vaških skupnosti.
Mnogo večje od neolitskega je bilo na istem prostoru naselje pozne bronaste dobe, ki se je razprostiralo na površini veliki najmanj štiri hektarje. Odkriti ostanki kažejo, da tudi v tem času naselje ni bilo utrjeno.
Stanovanjske stavbe in gospodarska poslopja so imela leseno konstrukcijo zgrajeno iz navpičnih kolov in z glino ometane stene. V stavbah in med njimi so bile odkrite številne shrambne in odpadne jame. V njih so se nam ohranili predmeti vsakdanjega življenja naselja: oblikovno in kakovostno zelo raznoliko keramično posodje – trebušasti in bikonični lonci, velike shrambne posode, vrči, sklede, latvice, podstavki za posodje v obliki keramičnih svitkov, kamnite žrmlje itn. Vsi ti predmeti kažejo, da je naselbina živela med 12. in 10. stoletjem pr.n.š. Najpomembnejši najdbi hranjeni v tleh tega naselja sta nedvomno dva kovinska zaklada – depoja, odkrita v medsebojni razdalji sedmih metrov. Prvega sestavljajo bakreni in bronasti polizdelki – ingoti in surovci, v skupni teži 80 kg. Po svoji sestavi sodi v vrsto podobnih depojev 11. in 10. stoletja pr.n.š. odkritih v prostoru med srednjo Italijo in Slavonijo. Drugi depo sestavlja 57 koščkov razlomljenih uporabnih bronastih predmetov in kosov surovcev v skupni teži 2,7 kg. Oba depoja kažeta predvsem pomen in obseg trgovine z oddaljenimi regijami med katerimi prednjači prostor severne in srednje Italije.
V severnem delu raziskanega območja so bili na površini okoli 350 m2 odkriti pomembni sledovi poznoantične in predvsem zgodnjesrednjeveške naselbine. Jame za lesene konstrukcije hiš in odkriti kamniti tlak kažejo, da so bile stavbe teh dveh naselij velike približno 3 × 2 m in 3,5 × 3,5 m. Ob njih so v odpadnih jamah odkrili številne fragmente poznoantičnega posodja iz 5. in 6. stoletja, kakor tudi posodja iz 9. stoletja. Tej slovanski fazi dragomeljskih naselij pripadajo ostanki dveh odkritih hiš, ki sodijo pri nas doslej med najbolj redke najdbe sploh.