Odkritje podzemnega prostora v Piranu

Ob prenovi stavbe Kumarjeva ulica 3 v Piranu so bili med gradbenimi deli pod pohodno površino v notranjščini stavbe odkriti obokani prostori. Osrednji tlakovani hodnik se rahlo spušča v globino, ob njem pa so na vsaki strani razporejene po tri banjasto obokane niše, ki so glede na hodnik, postavljene prečno. Zgrajeni kamniti zidovi nosijo opečne oboke. O namembnosti novo odkritega podzemnega prostora je zaenkrat mogoče le domnevati, vsekakor pa ga je mogoče povezati z objekti, ki so bili zgrajeni nad njim. V poznanih pisnih virih je mogoče novoodkriti prostor povezati z nekdanjo cerkvijo sv. Antona opata, oratorijem, samostanom ali hospicijem. Cerkev sv. Antona opata je leta 1374 posvetil koprski škof Ludovico Morosini. Piranski kapitelj je cerkev dal v uporabo bratovščini sv. Filipa Nerija, ki se je iz beneškega Lida naselila v Piranu okoli leta 1640. Uradno je bila bratovščina filipinov ustanovljena šele leta 1676 s priznanjem koprskega škofa Zena. Bratovščina filipinov je delovala karitativno, saj je skrbela za onemogle, bolne in uboge meščane, zato je bila mestu Piran v korist.

Lastnik stavbe in hkrati investitor obnove objekta Kumarjeva ulica 3, katerega uporabnik je Godbeni dom, je Občina Piran. Trenutno so najnujnejša zaščitna arheološka dela, ki spremljajo čiščenje in dokumentiranje v zaključni fazi, gradbena dela pa bo potrebno do nadaljnjega prekiniti.

Odkritje podzemnega prostora predstavlja za historično mesto izjemno dragoceno najdbo, zgodovinskega, umetnostnozgodovinskega in arhitekturnega pomena, ki zahteva prezentacijo ter vključitev s primerno namembnostjo v sklopu obnove objekta Kumarjeva ulica 3. V skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. Rs. št. 7/99) bo pristojni ZVKDS, OE Piran podal predlog za vpis v Register kulturne dediščine in posredoval Občini Piran Strokovne podlage za razglasitev spomenika lokalnega pomena. Glede na pomembnost najdbe in nujno potrebnih sprememb projektne dokumentacije, je potrebno objekt konservatorsko raziskati, rezultate in smernice za obnovo in prezentacijo pa vključiti v konservatorski program, ki je temeljni pogoj za nadaljevanje načrtovanja obnove in izdelave projektne dokumentacije.