Preventivna arheologija

Preventivna arheologija

Zaradi vse obsežnejše gradbene dejavnosti in posledično tudi vedno močnejših pritiskov na prostor ob novih zazidalnih območjih, gradnji industrijskih con ter gradnji različne infrastruktre (avtoceste, železnice) je vedno več arheološke dediščine ogrožene.

Izraz preventivna arheologija je v Evropi uveljavljen že kar nekaj časa in predstavlja disciplino, ki je pomemben del arheologije. Preventivna arheologija je ključnega pomena v primerih, ko bi lahko bile zaradi sodobnega gospodarskega razvoja spremenjene ali uničene arheološke ostaline. Prav zaradi tega, da bi, kolikor je to le mogoče, ohranili arheološke ostaline, oziroma zagotovili njihovo strokovno raziskavo in odstranitev, so tudi na našem prostoru z Zakonom o varstvu kulturne dediščine iz leta 2008 arheologi-konservatorji vključeni že v pripravo posameznih prostorskih aktov. S pomočjo predhodnih arheoloških raziskav se lahko tako arheološke ostaline strokovno raziščejo in preučijo že pred gradbenimi posegi v prostor, s čemer se investitorji izognejo nepotrebnim zastojem, ki bi nastali, v kolikor bi bila arheološka dediščina odkrita šele ob samih gradbenih delih. Arheološka najdišča in arheološke najdbe odkrite s predhodnimi arheološkimi raziskavami so predstavljene tako strokovnim sodelavcem kot širši laični javnosti, slednji še posebej ravno zaradi krepitve zavesti o pomembnosti varovanja vsem nam skupne kulturne dediščine.

vrh strani

Predhodne arheološke raziskave

Kdaj so potrebne predhodne arheološke raziskave?
Predhodne arheološke raziskave je potrebno izvesti pred vsakim posegom v zemeljske plasti na območjih, ki so zavarovana kot arheološka dediščina in vpisana v Register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo.
Prav tako se predhodne arheološke raziskave izvajajo na drugih območjih v skladu s smernicami Ministrstva za kulturo.

Priprava na izvedbo predhodnih arheoloških raziskav
Pred izvedbo predhodnih arheoloških raziskav je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda Ministrstvo za kulturo. Prav tako se pred izvedbo terenskega dela raziskav opravi tudi historična analiza prostora in obdelava do sedaj znanih podatkov o predmetnem prostoru – obdelava historičnih kart, katastrov, lidar snemanja, GIS analize itd.

Izvedba predhodnih arheoloških raziskav
Na območjih za katere nimamo nobenih podatkov o arheološki dediščini potekajo raziskave za oceno arheološkega potenciala. Predhodne arheološke raziskave na območju registrirane dediščine izvajamo v dveh fazah: raziskave za notranjo določitev elementov najdišča ter zaščitna arheološka izkopavanja. Raziskave za notranjo določitev elementov najdišča omogočajo natančno in korektno določitev debeline kulturnih plasti, obsega ter metode za izvedbo zaščitnih raziskav, s tem pa predstavljajo racionalizacijo zaščitnih izkopavanj. V skladu z rezultati tovrstnih raziskav se nato določi vrsta varovanja; to je območja, kjer se teren sprosti z izvedbo zaščitnih arheoloških izkopavanj in območja, kjer poseg v prostor ni možen.

Poizkopavalna obdelava arhiva
Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišča. V sklopu poizkopavalne obdelave so ob raziskavah odkrite arheološke ostaline primarno konservirane, z raziskavo pridobljeni podatki o najdišču in samih artefaktih pa znanstveno obdelani in pripravljeni za objavo v posebni seriji Monografije CPA, ki bo izhajala v okviru ZVKDS, Centra za preventivno arheologijo.

vrh strani