Smernice za posege v stavbno dediščino

Zunanjščina

Fasada
Fasada je eden najpomembnejših elementov stavbe in izraža njen značaj in pomen. Kompozicija fasade se odraža v osnovni vertikalni in horizontalni členitvi, v razporeditvi okenskih in vratnih odprtin ter v razmerju med nosilnimi in nošenimi deli. Vsi ti elementi določajo značaj fasade in posredno izražajo značaj objekta kot celote.

Barva fasade in materiali
Prenova vsake fasade zahteva sondažne raziskave. Na podlagi rezultatov se izdela barvna študija, ki jo pripravi za to pristojna služba za varstvo kulturne dediščine. Priporočljivo je pri prenovi uporabljati tradicionalne materiale.
Delni posegi na fasadi (npr. pleskanje le dela pritličja in podobno) načeloma niso sprejemljivi.

Fasadni okras
Fasadni okras, kiparski ali slikarski, je sestavni del fasade in ga je treba ohranjati in prenavljati v skladu z restavratorskimi principi. Če je poškodovan ali uničen ga je potrebno obnoviti oziroma rekonstruirati, v kolikor za to obstajajo ustrezni dokumenti. Rekonstrukcija mora biti čista replika originalnega okrasa.

Okna in vrata
Okna in vrata so pomemben element fasade, zato jih je potrebno varovati in prenavljati v originalnih oblikah, dimenzijah, materialih in barvah, določenih na podlagi sondažnih raziskav. Zato je potrebno pravočasno obvestiti pristojno območno enoto, da izvede sondažne raziskave in na podlagi rezultatov določi barvni ton, v katerem se bodo opravila pleskarska dela.
Okna in vrata je dopustno zamenjati le v primeru poškodb, ki jih ni mogoče sanirati. V tem primeru mora biti novo stavbno pohištvo natančna replika originalnega, narejena v enakih dimenzijah, obliki, detajlih, materialih in barvah.
Še posebej za okna velja, da ni dovoljeno spreminjati načina odpiranja okenskih kril in tudi ne menjavati tradicionalne zasteklitve z novo, ki bi zahtevala kakršnokoli spremembo oblike, velikosti in debeline okenskih okvirov.

Balkoni in lože
Balkoni in lože, ki segajo na ulično stran, so pomembni elementi fasadne kompozicije in dajejo stavbi njen karakter, zato jih je treba varovati v originalnem stanju z vsemi konstruktivnimi in okrasnimi elementi. V kolikor jih ni mogoče obnoviti, jih je treba nadomestiti z natančnimi replikami v enakih materialih. Zasteklitve balkonov na ulični strani v nobenem primeru niso sprejemljive, ker spreminjajo karakter stavbe.
Litoželezne ograje in druge litoželezne fasadne elemente je potrebno v največji možni meri ohraniti in obnoviti, ker zaenkrat litoželeznih elementov ni mogoče zadovoljivo kopirati. Isto velja tudi za vrtne ograje.

Pokriti nadstreški- portiki
Pokriti nadstreški- portiki so pri historičnih objektih izrazit in dominantni element fasade, zato jih je treba ohranjati in obnavljati v originalni obliki. Nikakor jih ni dovoljeno zapreti s steklom ali kakšnim drugim materialom oziroma jih odstraniti.

Trgovske fasade
Trgovske fasade, ki odražajo določeno slogovno obdobje, kot je npr.historizem, secesija, art deco je treba varovati, čeprav so bile dodane objektom iz drugega slogovnega obdobja.

Prenova oziroma ureditev novih trgovskih fasad se mora podrediti arhitektonskim značilnostim objekta kot celote in urbanističnim značilnostim ulice ali trga kot celote.
V prenovo trgovskih fasad je treba vključiti vse zanimive in kvalitetne detajle pritličnega dela fasade.
Ritmu in členitvi fasadnih odprtin morajo biti podrejeni tudi markize oziroma senčniki , ki morajo biti vkomponirani v izložbeno odprtino in ne smejo povezovati več odprtin med seboj. Markize oziroma senčniki v pritličjih stavb morajo biti enotno oblikovani in barvno usklajeni, tudi če je v pritličju več različnih trgovskih lokalov.
Prilagoditi se mora obstoječi oziroma originalni horizontalni členitvi fasade. Elementi trgovske fasade (izložbene vitrine, oglaševalski elementi, izvesti, napisi) ne smejo segati čez venec, ki ločuje pritličje od nadstropja, razen tam, kjer je bila taka ureditev predvidena že v prvotnem načrtu.

Napisi ne smejo segati nad venec, ki ločuje pritličje od prvega nadstropja. Napisi naj bodo slovenski, vsaj kar zadeva prevedljiv del naslova trgovine oziroma lokala, kot je npr. trgovina, pivnica, kavarna itd.

Napisne table , ki označujejo poslovne dejavnosti v stavbi, ne smejo biti pritrjene direktno na fasado, pač pa na za ta namen izdelane nosilce, ki omogočajo namestitev več tabel in hkrati tudi lahko menjavo brez poškodovanja fasade. Takšni nosilci so bili pri večini historičnih objektov, v katerih je imela prostor kakršnakoli poslovna ali pisarniška dejavnost, že del originalne stavbne opreme.

Izveski , ki označujejo trgovske ali gostinske lokale morajo biti obešeni na konzolo na eni ali drugi strani trgovske fasade, ne smejo segati nad venec, ki ločuje pritličje od prvega nadstropja in ne smejo ovirati pešcev pri hoji po pločniku. Priporočljivo je, da se izveski oblikovno prilagajajo značaju stavbe, ali pa so povsem nevtralni. Izveski ne smejo presegati velikosti 70×70 cm.
Klimatske naprave morajo biti izvedene brez zunanje enote, oziroma tako, da zunanja enota v nobenem primeru ne posega v ulično fasado stavbe.

Klimatske naprave morajo biti izvedene brez zunanje enote, oziroma tako, da zunanja enota v nobenem primeru ne posega v ulično fasado stavbe.

Strehe
Streha je dominanti element stavbe. Z naklonom, kritino in členitvijo oblikuje značilno silhueto stavbe, ulice ali kraja.
Pri prenovi streh ni dopustno spreminjati značilnih naklonov.
Pri prenovi streh je potrebno uporabljati materiale, ki se po velikosti, obliki in barvi ujemajo s prvotno kritino. Priporočljivo je tudi, da se pri prenovi strehe vsaj v delu stavbe ponovno uporabi prvotna kritina, ki je v dobrem stanju.
Dimniki ter drugi strešni arhitekturni, funkcionalni ali okrasni elementi kot so stolpiči, frčade vseh vrst, strešne line, železne konice , zastavice, snegolovi itd., so sestavni del stavbe, zato jih je treba varovati v njihovi originalni obliki, tudi če ne služijo več svojemu namenu.

Notranjščina

Pri posegih v notranjščini objektov kulturne dediščine so nadzoru spomeniškovarstvene službe podrejeni predvsem posegi v skupne prostore – stopnišča in veže. V teh prostorih je treba varovati vse arhitekturne in okrasne detajle, stavbno pohištvo, npr. vhodna vrata, ter vrata v stanovanja oziroma pomožne prostore. Posebej so zavarovane stopniščne ograje ter kiparski in slikarski okras, spominske plošče, ter originalna oprema, kot so luči, zvonci, pisemski nabiralniki itd.
Nove instalacije (plinska, telefonska napeljava…) morajo biti izvedene tako, da čimmanj prizadenejo videz veže in stopnišča .
V stanovanjih so dopustne spremembe, ki jih zahteva nov stanovanjski standard in potrebe posameznih uporabnikov. Kljub temu pa naj lastniki ohranjajo originalni kiparski, mavčni ali slikarski okras, stare lončene peči, tlake ter ostalo opremo iz časa nastanka hiše. Za strokovno pomoč pri prenovi naj zaprosijo pristojno službo za varstvo kulturne dediščine.
Pri javnih objektih, ki so bili zgrajeni za določen namen, je treba v največji možni meri ohranjati tudi prostorsko zasnovo. Sicer pa morajo lastniki oziroma investitorji pri posegih v varovane javne objekte pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.

Navodila za pleskanje z gašenim apnom

Pred pleskanjem je potrebno površino ometov ustrezno pripraviti. Najprej je potrebno očistiti nesnago, prah in plasti starih beležev, v kolikor te nimajo posebnih poslikav, kar potrdi pristojni konservator ZVKDS. Čiščenje prahu je mogoče izvesti z vodo pod pritiskom (pri fasadah), vendar je potrebno paziti, da pritisk ni visok in da je kot vodnega curka oster in ne pravokotno na steno, daa se izognemo dodatnim poškodbam. Če na fasadi opazimo tudi lišaje, jih je potrebno odstraniti z grobimi krpami ali algicidi. Obstaja sicer možnost, da se jih uniči z ustreznimi strupi (tenzidi, juvelit sistem), vendar lišajev ni mogoče za vedno odstraniti. Ker niso nevarni za sam fasadni omet, temveč vplivajo le na estetski izgled ometov, pleskanje ni pogojeno z dosledno odstranitvijo lišajev. Recentne plasti starih beležev se lahko odstranijo s struganjem, vendar je pri tem potrebno paziti, da se omet ne poškoduje. Vse poškodbe je potrebno zakitati s fino apneno malto, mavčni ali cementni kiti niso priporočljivi.

Priprava beleža in pleskanje.
Apnene beleže je potrebno nanašati na zid s čopičem z dolgimi ščetinami. Belež mora biti redek, precejen s finim sitom, in ga je potrebno nanesti na omet v več slojih (navadno tri do pet). Ker je belež redek, ga je mogoče hitreje nanašati na fasado kot gostega, zato časovni termin pleskanja ni bistveno daljši kot pri pleskanju z gostim beležem. Pred pleskanjem je potrebno ves omet navlažiti, med eno in drugo plastjo beleža pa ni potrebno, da se spodnji povsem posuši. Če se, potem je potrebno zopet podlago navlažiti. Beljenje je potrebno izvajati križno, se pravi prva plast vodoravno, druga navpično, pa zopet vodoravno. V sam apneni belež ni potrebno mešati firneža ali kakih drugih dodatkov.