Kulturna dediščina

Kulturna dediščina predstavlja nenadomestljivo vrednoto. Vsaka enota kulturne dediščine, ki je poškodovana ali uničena, je žal izgubljena, zato je potrebno kulturno dediščino vključiti v aktivno vsakodnevno življenje. Skrb za njeno ohranjanje in varovanje v vseh okoliščinah je skrb vsakogar izmed nas.
Večlastniške stanovanjske hiše, ki so ovrednotene kot kulturna dediščina ali razglašene za kulturni spomenik, so pogosto žrtve neustreznih predelav in preureditev po okusu posameznega lastnika. Pri neustreznih zamenjavah oken, zasteklitvah balkonov, izvedbah različnih instalacij in vodov v stopniščih, vežah in skupnih predprostorih ter pri drugih podobnih posegih so varovane lastnosti kulturne dediščine prizadete v veliki meri ali celo uničene. Poskus vzpostavitve prvotnega stanja je zaradi velikega števila lastnikov in različnih vrst posegov pogosto Sizifovo delo.
Pričujoči Nasveti za lastnike so namenjeni predvsem ozaveščanju lastnikov hiš in upravnikov v smislu poznavanja objektov kulturne dediščine in ravnanju z njimi. Opozoriti želimo predvsem na problematiko izvajanja vzdrževalnih del in posegov zaradi prilagajanja sodobnim bivalnim standardom ter zmanjšati število neustreznih posegov in finančne stroške, ki so potrebni za vzpostavitev v prvotno stanje.

Merila za vrednotenje kulturne dediščine

Splošna merila za izbor enot kulturne dediščine so avtentičnost (neponarejenost in izvirnost), ogroženost (ne toliko v pomenu fizične ogroženosti, temveč kot izginjanje), ohranjenost kot kompliment avtentičnosti, redkost kot poseben vidik izjemnosti in starost kot eno najstarejših spomeniškovarstvenih meril.

Kulturna dediščina
Območja in objekti kulturne dediščine so vpisani v Register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi INDOK Center na Ministrstvu za kulturo. Vsaka vpisana enota ima svojo evidenčno številko – EŠD.
V register, ki se dopolnjuje, je bilo avgusta maja 2009 vpisanih 26784 enot kulturne dediščine. Stavbna dediščina predstavlja blizu 71% vseh vpisanih enot. V register niso posebej vpisane vse tradicionalne stavbe v območjih naselbinske dediščine, ki kot nepogrešljiv del te dediščine tvorijo vzorec zavarovanega tradicionalnega okolja.

Kulturni spomeniki lokalnega pomena
Kulturni spomeniki lokalnega pomena so območja ali objekti, ki imajo izjemno kulturno vrednost, predstavljajo vrhunske dosežke ustvarjalnosti oziroma ključne ali redko ohranjene dokumente nekega razvojnega obdobja na lokalnem nivoju.
Vpisani so v Register nepremične kulturne dediščine in razglašeni z akti o razglasitvi, ki jih sprejme pristojni organ lokalne skupnosti in so objavljeni v Uradnem listu RS ali glasilu lokalne skupnosti.

Kulturni spomeniki državnega pomena
Kulturni spomeniki državnega pomena so najpomembnejši spomeniki v Sloveniji in imajo nacionalni pomen, z aktom o razglasitvi pa dobijo status spomenikov državnega pomena.
Vpisani so v Register nepremične kulturne dediščine in razglašeni z akti o razglasitvi, ki jih sprejme Vlada Republike Slovenije in so objavljeni v Uradnem listu RS.

Podatki o kulturnovarstvenem statusu
Podatke o kulturnovarstvenem statusu posameznih stavb je mogoče dobiti na območnih enotah Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, v INDOK Centru Ministrstva za kulturo v Ljubljani, Maistrova 10, z izpisom iz Registra nepremične kulturne dediščine, ter na občinah z izdajo lokacijske informacije.

Varstvo kulturne dediščine
Varstvo kulturne dediščine je opredeljeno v strokovnih podlagah za varstvo kulturne dediščine, ki so obvezna sestavina občinskih prostorskih planov in državnega prostorskega plana ter v aktih o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega ali državnega pomena.
Kulturna dediščina je torej varovana hierarhično na več ravneh. Posamezen objekt kulturne dediščine je lahko zavarovan tudi kot del širšega območja kulturnega spomenika ali kot del krajinske oziroma naselbinske dediščine.

Varstveni režimi
Varstveni režimi so najpomembnejši instrument varstva dediščine. Z njimi so določena merila za posege v kulturno dediščino ter pogoji uporabe, obseg posegov, potrebnih za novo rabo oziroma za sodoben način življenja, ter dopustne prilagoditve novim standardom in tehnologijam.
Načelo celostnega varstva dediščine med drugim pravi, da je prihodnost dediščine v njeni uporabi. Uporaba dediščine prispeva k njenemu ohranjanju, ohranjanje dediščine pa tako prispeva tudi h gospodarskemu razvoju in k atraktivnejšemu življenjskemu in delovnemu okolju. Uporaba dediščine v koristne namene je torej tudi z varstvenega vidika zaželena, vendar le v primeru, da prilagoditev novi uporabi upošteva načelo zvestobe njenemu zgodovinskemu in arhitektonskemu značaju.
Vsi posegi v objekte kulturne dediščine, ki vplivajo na lastnosti, zaradi katerih so bili ti vpisani v Register nepremične kulturne dediščine so podvrženi nadzoru pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

- varstveni režim za kulturno dediščino
Varstveni režim za kulturno dediščino se nanaša na tiste lastnosti, zaradi katerih je posamezna enota kulturne dediščine ovrednotena kot dediščina in vpisana v Register nepremične kulturne dediščine ter predvsem na redno vzdrževanje v skladu z navodili službe za varstvo kulturne dediščine.
Vsi posegi v enote kulturne dediščine, pri katerih so predvidene spremembe varovanih lastnosti, morajo biti opravljeni v skladu z navodili in pod nadzorom pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Za vse posege je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje ZVKDS.

- varstveni režim za kulturne spomenike
Kulturne spomenike lokalnega pomena varuje strog varstveni režim, ki se nanaša na lastnosti, zaradi katerih je enota dediščine razglašena ali predlagana za razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena in varuje spomenik kot celoto.
Kulturne spomenike državnega pomena varuje najstrožji varstveni režim, ki se nanaša na lastnosti spomenika, zaradi katerih je bila enota dediščine razglašena za spomenik državnega pomena. Spomenik je varovan kot celota.
Splošni varstveni režim za spomenike opredeljuje redno vzdrževanje, varovanje originalne namembnosti, za katero so bili zgrajeni oziroma novo funkcijo, ki bo ekonomsko opravičevala prenovo in bo hkrati upoštevala načelo zvestobe arhitektonskemu in zgodovinskemu značaju stavbe, varovanje in prenovo obstoječega oziroma vzpostavitev prvotnega stanja, v kolikor ta omogoča kontinuirano rabo objekta, opredeljuje dopustne spremembe zaradi prilagoditve novim predpisom, novim tehničnim, požarnim in drugim standardom, dostopnosti za invalide in podobno. Spremembe morajo biti izvedene tako, da čimmanj prizadenejo tiste značilnosti objekta, zaradi katerih je bil ta vpisan v Register nepremične kulturne dediščine oziroma razglašen za spomenik. Pri tem je potrebno upoštevati lastnosti vsakega posameznega objekta, ker je vsak drugače občutljiv za spremembe.
V kolikor se med obnovo spomenika pokažejo novi zanimivi detajli, ki v začetku prenove niso bili predvideni, je lastnik oziroma izvajalec dolžan o tem obvestiti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine in zaprositi za pomoč pri njihovi zaščiti oziroma obnovi.
Podrobni varstveni režim za vsak posamezni kulturni spomenik je opredeljen v aktu o razglasitvi.

Posebej je potrebno poudariti, da je pri kulturnih spomenikih varovana tako zunanjščina kot notranjščina.