Iskalnik

Kontakt

RSS

Prijavite se na Občasnik

Privoščite si dobro čtivo in spoznajte našo kulturno dediščino!
Za vas pripravljamo vsebine s področja varstva, zakonodaje, razstav, publikacij in domačih ter mednarodnih projektov.

Dogodki

Večje skupine obiskovalcev prosimo, da o udeležbi na dogodku obvestijo organizatorja, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije.

E.g., 12/13/2017
pogled

Vodstvo po razstavi ob 150-letnici Dramatičnega društva

Javno vodstvo po razstav O poteh k »najlepši iznajdbi človeškega duha« na Slovenskem: Mejniki v razvoju Dramatičnega društva v Ljubljani. Skozi razstavo vas bo vodil avtor razstave dr. Štefan Vevar. Vstop prost!
pogled

Predstavitev knjige O človeku, ki je iskal srečo

Na pragu Cankarjevega leta 2018 vas 11. decembra ob 18. uri prijazno vabimo v Cankarjev dom na Vrhniki na predstavitev mladinske knjige, ki jo bomo izdali v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika ter s podporo Občine Vrhnika. Kulturni program pripravljajo učenci Osnovne šole Antona Martina Slomška, Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika in Glasbene šole Vrhnika.
pogled

Cikel predavanj EVROPSKO LETO KULTURNE DEDIŠČINE IN NARAVOSLOVNE ZBIRKE: Ljerka Trampuž: Kdo je kdo Ali kako razstavne zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije izobražujejo otroke

Na kratko bomo predstavili razvoj pedagoškega dela v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Glavno pozornost pa bomo usmerili na današnji čas, ki je pokazal, da so razstavne zbirke našega muzeja nepogrešljive v izobraževanju otrok devetletke. Pri našem muzejskem pedagoškem delu smo namreč v letu 2016 prišli do osupljivih spoznanj o tem, kako danes otroci ne poznajo več naših najbolj značilnih živali gozda, močvirja in alpskega sveta.
pogled

Cikel predavanj EVROPSKO LETO KULTURNE DEDIŠČINE IN NARAVOSLOVNE ZBIRKE: doc. dr. Al Vrezec: Okno v naravo preteklosti: sodobna uporaba muzejskih naravoslovnih zbirk na primeru ptic

Če bi se danes odločili preučevati prehranske navade orjaške njorke, zajedavce v perju karolinske papige ali golitev goloba selca, se tega lahko lotite le v naravoslovnih muzejskih zbirkah. Živih teh ptic ni več že vsaj 100 let. Nekoč so ptice za muzejske zbirke zbirali z nameni razstavljanja in preučevanja njihove taksonomije, danes pa z modernimi analitičnimi pristopi in z novimi raziskovalnimi in družbenimi potrebami v ohranjenih primerkih iz preteklosti najdemo informacije o okolju...
pogled

Cikel predavanj EVROPSKO LETO KULTURNE DEDIŠČINE IN NARAVOSLOVNE ZBIRKE: dr. Tomi Trilar: Zakladnica biotske pestrosti: nevretenčarske zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije

Leta 1831 je pomožni svetilničar Luka Čeč med vodenjem ljubljanskih meščanov v Postojnski jami našel drobnega hroščka. Odstopil ga je grofu Francu Hohenwartu, ta pa ga je prepustil v strokovno obdelavo Ferdinandu J. Schmidtu. Schmidt ga je leta 1832 v Illyrisches Blatt opisal kot nov rod in novo vrsto - Leptodirus hochenwartii, s »kranjskim« imenom drobnovratnik. Tako velja za prvo opisano pravo jamsko žival na svetu. To in podobne zgodbe nam razkrivajo primerki.
pogled

Cikel predavanj EVROPSKO LETO KULTURNE DEDIŠČINE IN NARAVOSLOVNE ZBIRKE: mag. Slavko Polak: V muzejih moramo ohranjati tudi genomski zapis primerkov

Zaradi izoliranosti krasa so praktično vse troglobiontske (jamske) vrste, v večini primerov pa tudi rodovi, endemične. Vsak opisani takson mora imeti designirane tipski primerke. Ti so nenadomestljivi in bi morali biti hranjeni v dobro vzdrževanih javnih muzejskih ali univerzitetnih zbirkah. Žal pa so ti, zlasti starejši primerki, pogosto neuporabni pri sodobnih revizijah in populacijskih raziskavah s pomočjo molekularnih metod analize DNK.