Iskalnik

Kontakt

RSS

Prijavite se na Občasnik

Privoščite si dobro čtivo in spoznajte našo kulturno dediščino!
Za vas pripravljamo vsebine s področja varstva, zakonodaje, razstav, publikacij in domačih ter mednarodnih projektov.

Utrinki z zaključnega seminarja za vodnike in turistične delavce (Ljubljana, 12. 4. 2018)

V četrtek, 12. 4. 2018, je v Prodajalni (Ex. Murina Hiša Mode) v Ljubljani potekal zaključni seminar za vodnike in turistične delavce, ki je potekal v okviru projekta Claustra+. Predhodno so tako v Sloveniji kot na Hrvaškem potekali tudi terenski seminarji. Prvi terenski ogled smo izvedli, 4. 4. 2018, na Hrvaškem, kjer smo si ogledali lokacije poznorimskega obrambnega sistema Pasjak, Studena in Jelenje. Drugi dan smo si prav tako na Hrvaškem ogledali principij v centru Reke, Solin na Kostreni in Prezid. V ponedeljek, 9. 4. 2018, smo spoznali slovenske lokacije obrambnega sistema na Hrušici, Lanišču in ostaline Ajdovskega zidu pri Vrhniki, prav tako smo si ogledali Doživljajsko razstavišče Moja Ljubljanica. Naslednji dan, 10. 4. 2018, smo se odpravili na zadnje terenske oglede, kjer smo se ustavili pri ostalinah zapornega zidu na Rakitni, v Benetah ter na Gradišču pri Robu, kjer nas je vodila Metka Starič iz Zavoda Parnas, ki upravlja z geološko arheološko pot v Kobilji curek.





Na začetku zaključnega seminarja v Ljubljani nam je Irena Kavčič iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani najprej predstavila projekt Life  Dinalp Bear, pri katerem proučujejo konflikte in spodbujajo sobivanje med človekom in medvedom, ki je naša največja zver v Evropi. Izpostavila je, da ekoturizem, povezan z medvedi, predstavlja odlično priložnost za lokalne skupnosti. Pri tem je zelo pomembno, da poznamo smernice za nepotrošno rabo medvedov. Medvedi namreč potrebujejo veliko območje gibanja, zaradi česar je stik s človekom neizbežen. Ravno iz tega razloga je zelo pomembno, da vemo, kako se obnašati na teh območjih, kjer je prisoten medved, da imamo posledično čim manjši vpliv na medvede, da ne prihaja do konfliktnih situacij. Kot dober primer turističnega produkta ekoturizma, povezanega z medvedi, je izpostavila opazovalnice, od koder lahko obiskovalci in vodniki v sodelovanju z lovci, lažje in na veliko bolj varen način opazujejo medveda v njegovem naravnem okolju. 



Marko Slapnik, gozdni pedagog in interpretator narave (Poseben dan - Zavod za pristna doživetja in NATUR-ETNO ALP), nam je predstavil primere uporabe principov interpretacije dediščine in gozdne pedagogike pri doživljajskih vodenjih v naravi. Strokovnjaki se strinjajo, da si obiskovalci dediščine vodenje najbolj zapomnijo, kadar so jim informacije podane preko zgodb in v primerih, kadar sami aktivno sodelujejo, kar vpliva na razumski, čustveni in vedenjski nivo človekove osebnosti. Izpostavil je, da je interpretacija pomemben način komunikacije, katere glavni cilj ni izobraziti obiskovalce, temveč razumevanje celote skozi provokacijo tako, da vzbudimo zanimanje ter vzpostavimo osebni odnos obiskovalcev do interpretirane teme. S pomočjo dobre interpretacije lahko namreč popeljemo obiskovalca določene dediščine od splošnega razumevanja, preko spoštovanja, pa vse do varovanja te dediščine. Poudaril je, da se moramo zavedati, da je dobra interpretacija umetnost, ki razkriva globlje pomene in združuje ter povezuje različna področja, saj imajo obiskovalci zelo različne interese.



V zadnjem delu seminarja je potekala participativna delavnica imenovana »Doživi Claustro« za razvoj doživljajskega vodenja pod vodstvom moderatorja Žiga Novaka (Orehov gaj), ki nam je na začetku predstavil uspešne načine priprave različnih programov doživetij. Poudaril je, da lahko doživljajska vodenja izboljšamo tako, da vanje vključimo igrifikacijo oz. elemente igre, ki lahko zelo uspešno popestrijo program. Poleg tega je dejal, da je pomembno tudi, da kot vodniki prepoznamo faktorje zanimivosti določene dediščine, s katerimi se ljudje lahko povežejo in so jedro vsake interpretacije. Udeleženci seminarja smo nato poskusili opredeliti faktorje zanimivosti za Claustro. Pri doživljajskem vodenju je zelo pomembna dobra zasnova vodenja, ki našim obiskovalcem omogoči celovito doživetje. Po teoretičnem delu smo se razdelili v skupine, kjer smo si v vsaki skupini morali zamisliti svoj primer doživljajskega vodenja po Claustri z upoštevanjem različnih doživljajskih elementov. Na koncu delavnice smo še po skupinah predstavili sestavljene primere in izglasovali zmagovalno skupino.



Seminar je bil izveden v okviru projekta Claustra+ (Čezmejna destinacija kulturnega in zelenega turizma Claustra Alpium Iuliarum), ki je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Glavna organizatorja seminarja sta bila Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Pomorski i povijesni muzej Hrvatskog primorja Rijeka. Prav tako pa so bili pri izvedbi seminarjev ključnega pomena tudi drugi partnerji projekta: Narodni muzej Slovenije, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Hrvatski restauratorski zavod in Prirodoslovni muzej Rijeka.

 

Več o vsebinah s seminarja si lahko preberete TUKAJ

 

Program seminarja (pdf)

© 2015 ZVKDS, VSE PRAVICE PRIDRŽANE