Iskalnik

Kontakt

RSS

Prijavite se na Občasnik

Privoščite si dobro čtivo in spoznajte našo kulturno dediščino!
Za vas pripravljamo vsebine s področja varstva, zakonodaje, razstav, publikacij in domačih ter mednarodnih projektov.

Novo mesto, baročne slike iz stolne cerkve sv. Nikolaja

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center je po letu 2009, ko so bili uspešno zaključeni konservatorsko-restavratorski posegi na Tintorettovi oltarni sliki, prevzel v restavratorsko delavnico tri baročne slike iz novomeške stolne cerkve. Več let trajajoči konservatorsko-restavratorski posegi na njih so doprinesli nekaj pomembnih novih spoznanj o umetninah, ki jih hrani novomeška stolnica.

Pri restavriranju starih slik, ki imajo za sabo kar nekaj zgodovine, so mogoča najrazličnejša presenečenja in to je tudi najlepši del restavratorskega posla. Izgubljeni detajli, pogosto pa tudi cele figure se lahko skrivajo pod debelimi nanosi preslikav  in včasih že pod nanosi lakov, ki so tako potemneli, da je razbiranje ključnih podrobnosti bistveno oteženo. Pod sliko, ki jo rentgeniziramo, se lahko skriva tudi popolnoma druga slika, ki s tisto na površju nima prav ničesar skupnega, pogosto niti avtorja ne. V vseh naštetih primerih pa na nove možnosti opozarja kar nekaj namigov: praviloma gre za mastne in debele nanose barv in laka, ki prikrivajo spodnje plasti, ali reliefne sledove čopiča, ki se ne vklapljajo v gradnjo zgornjih slojev slike, preslikave pa tako ali tako že na prvi pogled učinkujejo kot tujek.

Pri slikah, ki jih dobimo v restavriranje, so sledovi prejšnjih posegov prej pravilo kot izjema, prav tako pa je najpogosteje nemogoče dobiti kakršne koli podatke o njih. V veliki meri je opazno, da se je v preteklosti restavratorska praksa izvajala provizorično, brez ustrezne izobrazbe, kriterijev in etike, kar je bilo v skrajnem primeru lahko tudi usodno.

Zadnja večerja

Zadnja večerja (olje na platnu, 174 x 129), delo Andreja Herrleina (1739-1817). Konservatorsko-restavratorski posegi, dokončani leta 2012, so razkrili bogato barvno paleto slike, njena stilna analiza pa do tedaj neznanega avtorja. Slika visi v prezbiteriju, a njen polkrožen zaključek navaja na to, da gre za oltarno sliko. Foto: Lucija Stepančič

Kristus na Oljski gori

Slika Kristus na Oljski gori (olje na platnu, 167 x 82), delo Valentina Metzingerja (1699-1759), je ena od šestih oltarnih slik tega avtorja, nameščenih v stranskih oltarjih. Pri čiščenju slike sta bila odkrita do sedaj neznana podpis slikarja in letnica 1753, ki pomakne nastanek slike iz začetka na konec Metzingerjevega ustvarjanja. Foto: Zoja Bajde

Križanje

Križanje (olje na platnu, 203 x 109), delo neznanega avtorja iz 18. stoletja, ki je pri svojem delu izhajal iz tedaj razširjene grafike Kristus na Križu, delo Petra Paula Rubensa. Restavriranje slike je razkrilo njeno prvotno velikost in potrdilo izredno kvaliteto umetnine. Sliko je verjetno naročil eden od novomeških proštov, saj je bilo v 18. Stoletju čaščenje sv. Križa v novomeški kapiteljski cerkvi zelo razvito. Foto: Zoja Bajde

 

© 2015 ZVKDS, VSE PRAVICE PRIDRŽANE