Iskalnik

Kontakt

RSS

Prijavite se na Občasnik

Privoščite si dobro čtivo in spoznajte našo kulturno dediščino!
Za vas pripravljamo vsebine s področja varstva, zakonodaje, razstav, publikacij in domačih ter mednarodnih projektov.

Izola, Simonov zaliv

Konservatorsko-restavratorski posegi na mozaikih in preliminarni rezultati arheoloških raziskav

Rimska obmorska vila v Simonovem zalivu v Izoli (Slovenija): konservatorsko-restavratorski posegi na mozaikih in preliminarni rezultati arheoloških raziskav v sklopu projekta AS (2015-2017)

Med leti 2015 in 2017 je ZVKDS Restavratorski center v okviru projekta »AS – Arheologija za vse. Oživljanje arheološkega parka Simonov zaliv« je potekal pod vodstvom Univerze na Primorskem. V sklopu projekta so bili konservirani in prezentirani ostanki rimske obmorske vile ali vile maritime v Simonovem zalivu v Izoli, kamor prištevamo mozaike in zidove. Za zaščito prezentiranih ostalin so bila postavljena jadrna nadkritja, urejen je bil sistem drenaže. Na najdišču je bil vzpostavljen tudi interpretacijski center. Prav tako je bil na območju pristanišča vile zasnovan prvi podvodni arheološki park v Sloveniji.

Arheološke raziskave na območju vile maritime v sklopu projekta AS

V sklopu projekta je Univerza na Primorskem izvajala tudi raziskavo v obliki arheološkega izkopavanja in sicer dela prostora P5 in infrastrukturo drenažnega sistema po celotnem območju 2. Obseg arheoloških raziskav je bil predeljen na dva glavna sklopa izvajanja del in sicer na konservatorske-restavratorske posege na mozaikih na območjih 1 in 2 ter na gradbeno-obrtniško-inštalacijska dela za vzpostavitev drenažnega sistema. Tako je bil arheološko raziskan še preostali del prostora P5. Izvedena je bila dokumentacija stanj mozaikov na območjih 1 in 2 ter poseG v podlage in nasutja območja 2, kar je pripeljalo do novih ugotovitev tudi glede mozaikov portika in prostora P6 ter same zasnove vile.

Konservatorsko-restavratorska dela - izvedba

Za območji 1 in 2 (Slika 1,2) arheološkega najdišča, smo preučili več možnosti prezentacij arheoloških ostalin.

Izbrani metodološki pristopi konservatorsko-restavratorskih posegov na mozaikih in zidovih so bili določeni glede na njihovo stanje. Neenaka geološka sestava tal obeh območij je narekovala različen konservatorsko-restavratorski pristop. Na končne odločitve so vplivali predvsem nadmorska višina mozaikov in geološka sestava tal, ki sta pogojevala ohranjenost ter stalna zaščita mozaikov in zidov pred zunanjimi negativnimi dejavniki z nadstreškom in drenažnim sistemom z odvajanjem meteornih voda. Tak sistem naj bi kar najbolje kljuboval nepredvidljivim značilnostim obmorskega podnebja v Arheološkem parku Simonov zaliv v Izoli. Restavriranje mozaikov in situ na območju 1 ter dvig mozaičnih površin v treh prostorih območja 2 sta se v okviru predvidenih zmogljivosti projekta izkazali kot najoptimalnejši rešitvi. Zajeten del konservatorsko-restavratorskega posega je zajemalo tudi dela na dvignjenih mozaičnih fragmentih v ateljeju.

Da bi razumeli 2000 let star mozaik, njegov nastanek, tehnologijo in materiale, smo se morali vrniti v preteklost. Raztreščene mozaične kocke, ki jim tekom tisočletij ni bilo prizanešeno niti s strani agresivne vegetacije, naplavljene zemlje, meteornih voda, zmrzali in topnih soli, smo s pomočjo naravoslovnih raziskav, vključevanja v raziskovalne projekte, sodelovanja z domačimi in tujimi institucijami, skušali spraviti v določen red in jim delno povrniti tisto vlogo, ki so jo imeli ob nastanku.

Fotografije

1. Tridimenzionalen posnetek območja 1 (izdelala Vektra d.o.o.)

2. Tridimenzionalen posnetek območja 2 (izdelala Vektra d.o.o.)

3. Priprava mozaika na dvigovanje (zaščita mozaične površine s tremi plastmi gaze (Vinavil)/facing)

4. Mozaik je v celoti prelepljen s tremi plastmi gaze

5. Razrez in dvigovanje posameznih fragmentov

6. Čiščenje hrbtne strani pred prevozom fragmentov v atelje

7. Dvignjene, očiščene in utrjene mozaične fragmente smo sprva sestavili v ateljeju, da bi preverili ujemanje vseh stikov (vidna hrbtna stran mozaika).

8. Postopek vračanja očiščenih in utrjenih mozaičnih kosov je zajemal številna dela, kot so določanje sredine posameznega prostora, preverjanje smeri sever in diagonal, preverjanje višine ter spojev med fragmenti, utrjevanje z valjanjem obtežilnega valja.

9. Pogled na območji 1 in 2, ki ju ščitita montažna šotora.

© 2015 ZVKDS, VSE PRAVICE PRIDRŽANE