Iskalnik

Kontakt

RSS

Prijavite se na Občasnik

Privoščite si dobro čtivo in spoznajte našo kulturno dediščino!
Za vas pripravljamo vsebine s področja varstva, zakonodaje, razstav, publikacij in domačih ter mednarodnih projektov.

Kanadski staroselci

Avtor: dr. Tanja Hohnec, torek 20.11.2018

"Nisem opazila nobenega Indijanca"

Tako je nedavni obisk Kanade pokomentirala kolegica, zato beseda, dve o staroselskih ljudstvih in kulturah v Kanadi.

Staroselska ljudstva so se v Kanadi naselila že vsaj pred 10.000 leti in so pred prihodom Evropejcev oblikovala lastne družbene, politične, gospodarske in kulturne prakse.

Kanadski antropologi ugotavljajo, da ni preprosto navigirati med terminologijo, ki je bila v rabi skozi dolga stoletja družbenega razvoja. V strokovnih krogih, uradno in tudi v javnosti se za poimenovanje vseh staroselskih ljudstev uporablja izraz Indigenous peoples (pred tem tudi Aboriginal Peoples ali Aboriginal Canadians). Razvrščena so v tri glavne skupine: Inuite, ki živijo pretežno na severnih, arktičnih območjih Kanade, Métise, potomce Evropejcev in staroselcev, ki večinoma živijo v ruralnem območju nižinskih step Ontaria in First Nations oziroma prvotna ljudstva, ki naseljujejo celotno območje Kanade južno od arktičnega roba in živijo pretežno v rezervatih (https://indigenousfoundations.arts.ubc.ca/terminology/).

Termina »Indijanci« in »native« se v Kanadi vse od sedemdesetih in osemdesetih let 20. stoletja dalje postopno izključujeta iz vsakdanjega besednjaka in danes veljata za žaljiv in slabšalen izraz, čeprav bomo uporabo še vedno zasledili  v poimenovanju različnih društev, gibanj in tudi v uradnih dokumentih. A poimenovanje, kot vemo, izhaja iz »vzvišenih« kolonialnih časov in geografske napake. Tudi v slovenski etnološki literaturi še vedno lahko preberemo, da je slovenski misijonar, Friderik Irenej Baraga, ki je veliko prispeval k poznavanju kulture severnoameriških staroselcev, »od 1831 do smrti deloval med Indijanci plemen Otava in Očipva in belimi prisljenci na območju Velikih jezer« (Slovenski etnološki leksikon 2004, 22). Zakaj je uporabljen izraz »Indijanci«, bomo razumeli, če vemo, da je v ZDA še vedno v rabi poimenovanje American Indians ali tudi Native Americans.

Staroselska ljudstva se, tako z zgodovinskega kot tudi s sodobnega vidika, v Severni Ameriki delijo na deset kulturnih območij, od katerih se jih šest nahaja znotraj meja Kanade, kar pa ne odseva etničnih meja. Delitev izhaja iz lingvistične teorije, ki jo je v Kanadi prvi oblikoval etnolog in lingvist Edward Sapir leta 1910.

Danes so pripadniki staroselskih ljudstev v Kanadi povezani v lokalne območne skupnosti oziroma bande. Band je prvotno pomenil ožjo sorodstveno skupnost 20-50 ljudi. V sodobnem smislu pa tako imenovani bandi predstavljajo 615 lokalnih skupnosti, katerih člani niso več le sorodstveno povezani in tudi ne sovpadajo z delitvijo po lingvističnem ključu, pač pa gre za administrativno povezane plemenske svete, z izvoljenim vodjo (poglavarjem) in svetniki (https://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/band).

Izraz Indian je uradno sprejemljiv ali, bolje rečeno, spravljiv le v pravnem smislu v navezavi na vladno zakonodajo, tako imenovan Indian Act iz davnega leta 1867, s katerim se opredeljuje njihov status. Kljub kasnejšim poskusom njegove ukinitve - na primer v sedemdesetih letih 20. stoletja v času vlade Pierra Trudeauja z namenom popolne integracije staroselskih ljudstev v sodobno kanadsko družbo - se je status ohranil, spremembe in dopolnitve pa se odvijajo še danes. Njihove pravice so zapisane v Ustavi iz leta 1982, oblikovano je ministrstvo za zadeve staroselskih ljudstev na federalni ravni (https://www.canada.ca/en/indigenous-northern-affairs.html) ter po posameznih provincah, kot na primer leta 2007 v Ontariu, kjer živi in je registriranih 205 skupnosti. (https://www.ontario.ca/page/ministry-indigenous-affairs). 

Leta 2016 se je za pripadnike staroselskih ljudstev opredelilo 1.6 milijona prebivalcev Kanade, kar predstavlja 4,9 odstotka vseh prebivalcev. Glede na status imajo posebne pravice oziroma olajšave, na primer v povezavi z lovom in ribolovom, zdravstveno oskrbo, šolanjem, oproščeni so plačila davkov ipd. Kljub temu se kanadska družba sooča s številnimi problemi, ki jih vlada skuša reševati v tesnem sodelovanju s staroselskimi ljudstvi in njihovimi predstavniki.

Vrsto let so strokovnjaki opozarjali na neustrezen in prisilen šolski sistem z internati, ki je tako rekoč temeljil na zastarelem angleško-krščanskem modelu. V ta namen je bila leta 2008 ustanovljena komisija za ugotavljanje resnice v šolskem sistemu, Truth and Reconciliation Commission. Leta 2015 je bilo na podlagi terenskih raziskav, arhivskega in drugega dokumentarnega gradiva ter pričevanj izdano obsežno poročilo z izsledki nepredstavljivih razsežnosti kulturnega genocida. Istega leta je bil ustanovljen državni center za resnico in spravo, National Center for Truth and Reconciliation, ki deluje v okviru Univerze Manitoba v Winnipegu (http://nctr.ca/reports.php).

Na izjemne težave, s katerimi se srečujejo mladi v času odraščanja, na neurejeno področje izobraževanja, na problematiko alkoholizma, samomorov, na rasizem in nespoštljivo družbeno ignoranco, kot tudi na neučinkovitost in neodzivnost oblasti, med drugim opozarja tudi raziskovalna novinarka in pisateljica Tanya Talaga, potomka staroselskih in poljskih prednikov, in sicer najprej z raziskovalno-dokumentarnim prvencem Seven Fallen Feathers: Racism, Death, and Hard Truths in a Northern City, 2017, nato pa še z razkrivanjem problematike samomora med mladimi v delu z naslovom All our Relations: Finding the Path Forward, 2018.

V Kanadi se v opravičilo, priznanje ter z namenom enakopravnega ravnanja in izboljšanja odnosov med državo in staroselskimi ljudstvi odvijajo različne aktivnosti na vseh državnih nivojih, veliko tudi na kulturnem področju. Tako je na primer 21. junij proglašen za državni praznik oziroma National Aboriginal Day, medtem ko je 8. november državni praznik v počastitev veteranov - National Aboriginal Veterans Day.

Na javnih prireditvah na prostem se v poduk udeležencem velikokrat poudari lokacija prireditve kot izvirnega ozemlja staroselcev. Številna geografska poimenovanja izhajajo iz staroselskih imen in izrazov, npr. mesto Mississagua, ulica Neyagawa, Proudfoot Trail, park Algonquin ipd..

Dediščino staroselskih ljudstev je za vedno upodobila tudi priznana kanadska modernistična in ekspresionistična slikarka Emily Carr, ki je navdih črpala iz kulture ljudstev zahodne pacifiške obale in njihove prepletenosti z naravo.

Ga ni potovanja brez obiska umetnostne galerije, muzeja ali prodajne galerije staroselske umetnosti in obrti, kjer si je mogoče ogledati neprecenljive zbirke del z izjemnim estetskim in izpovednim oblikovanjem v keramiki, kamnu, alabastru in drugih materialih. Zbirke slik prikazujejo upodobitve mitov in legend ter motive, ki jih lahko ponudi le razkošje narave: neusahljiv vir izražanja staroselskih slikarjev, ki znajo prisluhniti, nato pa s čopičem zgolj slediti minimalističnemu, preprostemu in samotnemu naravnemu toku.

Dediščina staroselskih ljudstev sveta je skozi zgodovino vse do danes zapleteno prepletena, velikokrat prezrta ali še pogosteje pohojena. Potrebno je prehoditi še veliko poti, slediti smeri v prihodnost in verjeti v sedem načel, ki so vodilo kanadskega ljudstva Anishinaabe: ljubezen, spoštovanje, pogum, poštenost, skromnost, modrost in resnico.

© 2015 ZVKDS, VSE PRAVICE PRIDRŽANE