Da bi bile vsebine spletnega dnevnika ZVKDS karseda zanimive, smo k bloganju povabili poznavalce s področja, s katerim se ukvarjamo – varuhe dediščine.
Če tudi vas zanima to področje in bi radi pisali o njem na našem spletnem dnevniku, dobrodošli.
Vsi ostali pa vljudno vabljeni k branju.
Zato jo poskusimo razumeti holistično, povezovalno, interdisciplinarno in vključujoče.
Lahko smo ponosni, da imamo med nagrajenci tudi »varuhinjo kulturne dediščine«, arhitektko Marušo Zorec, ki je leta 2012 prejela nagrado Prešernovega sklada za prenovo grajske pristave gradu Ormož, kar je tako rekoč doslej edina konservatorska državna nagrada.
Skoraj vsaka kmetija v Zgornji Savinjski dolini je imela kaščo ali »kašto« bodisi kot samostojno stavbo bodisi kot prostor pod streho večnamenskega gospodarskega poslopja.
Staroselska ljudstva so se v Kanadi naselila že vsaj pred 10.000 leti in so pred prihodom Evropejcev oblikovala lastne družbene, politične, gospodarske in kulturne prakse.
Antropološki muzej v Vancouvru je nedvomno poklon etnologiji oziroma kulturni antropologiji.
Takoj sem začutila, da je Montreal drugačen od preostalih kanadskih mest. Zasnova, arhitektura, utrip in vrvež spominjajo na marsikatero evropsko mesto. Stavbna dediščina in plasti stavbne zgodovine so tu bolj tenkočutno varovane in skladneje prikazane kot na primer v Torontu.
Med odstiranji (nepremične) kulturne dediščine me velikokrat pritegnejo razlogi njenega ohranjanja in njeni upravljavski prijemi v sodobnosti.