SLIVNICA pri Mariboru

Najdišče je bilo odkrito med površinskim pregledom, ki ga je na trasi AC odseka Slivnica-Mikavž izvedel dr. Bojan DJURIĆ (OA FF Ljubljana). Pod njegovim vodstvom je bil opravljen tudi površinski pregled najdišča v obsegu 24.000 m2.
Izkopavanje pod vodstvom Mire STRMČNIK GULIČ je trajalo 168 dni v letih 1996 in 1997. Raziskanih je bilo 8.673 m2 površine.

Vzhodno od naselja Slivnica, v ravnini, ki se proti vzhodu nadaljuje v Dravsko polje, so bili odkriti ostanki številnih naselij, ki izrazito jasno kažejo, kako zelo je bil ta prostor v preteklosti ugoden za naselitev. Bogati nanosi dobre zemlje, številni potoki in močvirja, bogata favna in flora, vse to je v vznožju Pohorja ustvarjalo pogoje, ki so bili za stalno nižinsko naselitev izredno primerni. Današnja podoba te pokrajine je seveda močno spremenjena, saj je postala skozi stoletja reliefno neizrazita, hidrološko pa "urejena" in meliorirana.

Naselja, ki so se na raziskanem območju pričela že v bakreni dobi in nadaljevala skoraj brez prekinitve do zgodnjega srednjega veka, so nastala na bregovih današnjega Polanskega potoka na severu in enega njegovih izgonov na jugu. Z izkopavanji je bilo ugotovljenih šest naselij. Najprej bakrenodobno, ki pripada tim. Retz-Gajary kulturi in od katerega so se nam ohranile shrambne jame in zemunica. Nato zgodnjebronastodobno naselje, pripadajoče Litzenski kulturi, od katerega so se ohranili sledovi hiš in njim pripadajoči objekti. Srednjebronastodobno naselje z ostanki hiš in morda sakralnega objekta pa je bilo povezano s srednjepodonavsko kulturo gomilnih grobišč.

V poselitvi tega območja sledi nato cezura, ki je prekinjena šele v mlajši železni dobi. Poznolatenska poselitev je zapustila številne sledove dokaj artikulirane arhitekture, neposredno vezane na prvo in edino zidano arhitekturo v tem naselju, zgrajeno v rimskem času. Zadnjo fazo odkritega naselja v Slivnici pa tvorijo morda najpomembnejše ostaline, deli arhitekture najzgodnejše slovanske poselitve in značilni predmeti te kulture. Fragmenti karolinške cerkvene opreme, vzidani v sedanjo cerkev sv. Marije v Slivnici, sodijo v naslednjo fazo slovanske poselitve slivniške okolice.

Vsem tem številnim naseljem pripada seveda množica gradiva, ki jih kulturno in kronološko dobro določa, hkrati pa posamične objekte tudi funkcionalno razlaga.