TRNAVA

Najdišče je bilo odkrito med površinskim pregledom, ki sta ga na trasi AC odseka Arja vas – Vransko opravila dr. Bojan DJURIĆ (OA FF Ljubljana) in Ildiko PINTÉR (študentka arheologije). Površinski pregled najdišča v obsegu 20.000 m2 sta opravila Slobodan OLIĆ (ZVKDS, Območna enota Celje) in Matjaž NOVŠAK.
Izkopavanje pod vodstvom Matjaža NOVŠAKA in nadzorom Alenke VOGRIN (ZVKDS, Območna enota Celje) je trajalo 88 dni leta 1995. Raziskanih je bilo 1.370 m2 površine.

V osrednjem ravninskem delu spodnje Savinjske doline med vasmi Trnava, Orla vas in Šentrupert so bili odkriti sploh prvi ostanki srednjelatenskega naselja (3. in 2. st. pr.n.š.) v Sloveniji. Naselja iz tega časa smo v povezavi z že znanimi grobišči (Dobova, Brežice, Slatina v Rožni dolini, Drešinja vas, Spodnja Hajdina pri Ptuju) in na podlagi naključnih posamičnih ali zakladnih najdb pri nas sicer že dalj časa domnevali v ravninskih predelih.

Naselje v Trnavi je bilo postavljeno na naplavinskih peščeno-prodnatih nanosih, ki nastajajo na območjih aktivnega vodnega delovanja. Poznejše intenzivno kmetovanje na teh površinah je njihov relief izravnalo, v tem procesu pa so bili precej poškodovani tudi ostanki naselja.

Rekonstruiran relief terena v času življenja naselja kaže, da so se nad okolico dvigovali otoki proda primerni za postavitev stavb, ki so bili varni tako pred poplavami kot pred zamočvirjenjem. Prav ti predeli so bili s sodobnim globokim oranjem najbolj poškodovani. Pomembne arheološke informacije smo na več mestih pridobili prav ob vznožju ježe. Drobne najdbe in njihova razporeditev v prostoru nam omogoča rekonstruirati podobo tega naselja. Poleg dveh odlomkov bronastodobnih posod sodijo vsi opredeljivi arheološki predmeti časovno v srednji del mlajše železne dobe, t.j. v čas od konca 3. do vključno 1. st. pr.n.š. V kulturnem smislu so najdbe značilne za keltsko kulturo. To velja za številne drobne kovinske predmete, lončenino izdelano na hitrem vretenu in lončenino iz grafitne gline. Za naštete predmete najdemo ustrezne vzporednice v širšem prostoru Srednje Evrope, ki jo je v mlajši železni dobi tako ali drugače obvladovala keltska populacija, medtem ko groba kuhinjska lončenina kaže povsem samosvoje značilnosti in jo predvsem zaradi pomanjkanja podobnega gradiva še ne moremo ustrezno opredeliti. Najdbe ne potrjujejo le obstoja naselja na tem mestu, marveč tudi predelavo železa v njem.