KRTINA

Najdišče je bilo odkrito med površinskim pregledom, ki so ga na trasi AC odseka Blagovica-Šentjakob opravili Mija MERTELJ (samostojna raziskovalka), Ildiko PINTÉR (študentka) in Milan SAGADIN (ZVKDS, Območna enota Kranj). Površinski pregled najdišča v obsegu 18.500 m2 je bil opravljen pod vodstvom Mije MERTELJ.
Izkopavanje pod vodstvom Damjana SNOJA in Draška JOSIPOVIČA je trajalo 226 dni v letih 1998 in 1999. Raziskanih je bilo 22.860 m2 površine.

V južnem in jugovzhodnem vznožju Krtinskega hriba, na robu močvirne ravnine prepredene z malimi potoki, na prisojni legi torej, so bili odkriti ostanki dveh naselij. Prvega prazgodovinskega, ki je živelo vsaj od konca bakrene pa vse do srednje bronaste dobe, t.j. od nekako 24. do 14. stoletja pr.n.š., in drugega antičnega, ki je obstajalo vsaj med 2. in 4. stoletjem.
Ohranjena prazgodovinska keramika z litzenskim ornamentom (pramenasta keramika) poleg ostalih elementov (ornamenti z vbodom, ročaji, ustja) in kamnitega orodja določa ostaline naselja v pozno eneolitski in zgodnje ter srednjebronastodobni čas. Odkrit je bil le del naselja, ki se predvidoma nadaljuje proti vzhodu. Jame za lesene navpične kole, ki so tvorili konstrukcijo hiš, shrambne in odpadne jame, vse to so značilni sledovi prazgodovinskega naselja. Močno poškodovane ostaline in dokaj majhno raziskano območje pa otežujejo hitro rekonstrukcijo objektov tega naselja.
Ostaline rimskodobnega naselja so mnogo bolj obsežne in lažje prepoznavne. V središču tega naselja so bili odkriti ostanki vsaj desetih hiš s kamnitim tlakom, prevlečenim s steptano glino, na njegovem južnem robu pa ostanki vsaj dveh hiš z verjetno le zemljenim podom. Posebnost tega rimskodobnega naselja, ki nam odpira povsem novo podobo podeželja v tem času, je njegova arhitektura. Lesena konstrukcija hiš iz navpičnih brun v zemljo ni bila vkopana. Nosilna bruna so preprosto stala na posebej pripravljenih kamnitih ležiščih, stene pa so bile verjetno prepletene in nedvomno ometane z zemljo. Hiše v središču naselja so bile enako usmerjene in so se ena za drugo vrstile po rahlem pobočju. Le na južnem robu tega naselja so bili odkriti ostanki arhitekture katere lesena konstrukcija je bila vkopana v zemljo.
številni ostanki keramičnih posod, svinčene uteži, dragoceni nakit in drugi predmeti vsakdanjega življenja v naselju kažejo, da je bila raven podeželskega življenja tudi izven klasičnih rimskih kmetij dokaj visoka.