HARDEK pri Ormožu

Najdišče je bilo ugotovljeno že v 19. stoletju. Njegovo varovanje je bilo neuspešno, saj ga je lokalni glinokop vztrajno uničeval, nova ormoška obvoznica pa je bila načrtovana neposredno preko njega. V postopku njegovega varovanja SAAS še ni sodeloval.
Varovalna izkopavanja pred gradnjo ceste je vodil Ivan ŽIŽEK (PM Ptuj). V 117 dneh je bilo raziskanih 7.086 m2 površine.

Arheološko najdišče Hardek leži severovzhodno od Ormoža na obronkih Slovenskih goric, ki se v tem delu približajo toku reke Drave.
Zgodaj je bil znan predvsem po izkopavanjih F. Ferka (1899), ki je na tem mestu raziskal starejšeželeznodobno grobno gomilo imenovano Perkova gomila. Njene ostanke so raziskali tudi med zadnjimi raziskavami in v njih odkrili nekaj celih in nekaj fragmentiranih keramičnih posod, verjetno del grobnega inventarja.
Glavno odkritje na Hardeku so ostaline eneolitskega naselja, ki sta jih z manjšimi raziskavami zaznali v šestdesetih letih Bernarda Perc in v osemdesetih Marjana Tomanič Jevremov.
Velika stavba zgrajena iz lesenih navpičnih brun, opletenih in premazanih z glino, je le ena od mnogih, ki so sestavljale to naselje. Njene ostaline so bile odkrite v osrednjem delu na zahodni obali starega potoka, vzhodno in severozahodno od nje pa so bili odkriti deli drugih dveh podobnih stavb. Poleg jasnega tlorisa dobro razčlenjene lesene stavbe so raziskovalci ugotovili še ognjišča znotraj in zunaj stavbe, številne jame, ki jih je mogoče razumeti kot shrambne in odpadne jame ter polzemunice.
Podobno kot drugje so bili tudi v tem naselju odkriti številni ostanki predmetov vsakdanje rabe – številne okrašene in oblikovno raznolike keramične posode, predvsem pa množica kamnitih orodij, odbitkov in preko 1000 kamnitih jeder za njihovo izdelovanje v naselju.