ROGOZA

Najdišče je bilo odkrito med površinskim pregledom, ki ga je na AC odseku Slivnica – Pesnica opravili dr. Bojan DJURIĆ (OA FF Ljubljana). Pod istim vodstvom je bil opravljen tudi površinski pregled najdišča.
Izkopavanje pod vodstvom Mire STRMČNIK GULIČ (ZVKDS, Območna enota Maribor) je trajalo 269 dni v letih 1998 in 1999. Raziskanih je bilo 32.176 m2 površine.

Na območju starega posestva graščine Rogeis/Rogoza južno od Maribora, je bilo na zahodnem robu plošče Dravskega polja, na stiku z bogatim podpohorskim koluvijalnim območjem, odkrito danes največje znano bronastodobno naselje v Sloveniji. Rezultati predhodnega površinskega pregleda so na tem mestu potrdili ostaline naselja (ali naselij) na 19 hektarih površine.
Bronastodobno naselje se je razvilo na bregu potoka, na rahlo dvignjeni prodni vzpetini, ki je bila z intenzivno poljedelsko obdelavo v novejšem času deloma že povsem zravnana. Ta je ostanke naselja v celoti močno poškodovala.
Najstarejši odkriti sledovi kažejo, da je bilo območje poseljeno že v bakreni dobi, glavno naselje pa je živelo predvsem od srednje do pozne bronaste dobe in se izteklo v začetku starejše železne dobe. Iz tega obdobja od nekako 14. do 8. stoletja pr.n.š. so se ohranili številni tlorisni sledovi lesene arhitekture različnih oblik in velikosti, množica shrambnih in odpadnih jam, ognjišča in kurišča ter množica predmetov, ki so jih v naselju uporabljali pri vsakodnevnih opravilih – posodje, orodje, nakit itn.
Ena najpomembnejših novosti, ki jih prinaša naselje v Rogozi, je njena urbanistična zasnova, ki jo na nekem prazgodovinskem naselju v Sloveniji sploh prvič lahko proučujemo. Tu ne gre le za velikosti in medsebojne odnose številnih arhitektur, marveč tudi za njihovo razporeditev v prostoru, za sledove glavnih komunikacij v naselju, za funkcionalno delitev prostora naselja in njegovega obrobja, za odnos naselja do potoka in vodnih površin nasploh (velika "laguna" na severu naselja), za razmestitev serije grobnih gomil poznega 8./zgodnjega 7. stoletja pr.n.š. na svernem robu naselja itn.
Naselje v Rogozi je raziskano samo v obsegu, ki ga je določilo uničenje ob gradnji avtoceste. Površinski sledovi kažejo, da se je naselje nadaljevalo tudi na drugem, zahodnem bregu potoka, kjer smo odkrili tudi sledovi antične poselitve.