LOG pri Vipavi

Najdišče je bilo odkrito med površinskim pregledom, ki ga je na odseku hitre ceste Selo-Vipava opravila Patricija BRATINA (ZVKDS, Območna enota Nova Gorica). Pod istim vodstvom je bil opravljen tudi površinski pregled najdišča.
Izkopavanje pod vodstvom Patricije BRATINA je trajalo 59 dni leta 1998. Raziskanih je bilo 5.003 m2 površine.

Na severnem robu Vipavske doline, na rahlo dvignjenem hrbtu, ki se spušča v območje aluvialnih nanosov reke Vipave in njenih pritokov, jugozahodno od zaselka Log pri Vipavi, so bili odkriti prazgodovinski naselbinski ostanki. Sistematično arheološko izkopavanje je potrdilo, da gre pri tem najdišču za nižinsko bronastodobno poselitev katere sledi so bile zaradi dolgoletne intezivne agrarne izrabe in zlasti zaradi obsežnih melioracij, ki so jih tu izvajali v osemdesetih letih, močno poškodovane.
Dodatno je ostaline prazgodovinske naselbine poškodovala tudi gradnja stavbe v osrednjem delu najdišča. Glede na tam odkrito gradivo iz prve svetovne vojne in način gradnje zidca lahko te ostaline razumemo kot temelje verjetno lesene stavbe zgrajene za vojaške potrebe v času prve svetovne vojne.
Poleg teh dokaj novih škodljivih in uničevalnih posegov na območju bronastodobne naselbine smo z izkopavanji dokumentirali tudi sledove dogajanja, ki je bilo morda vzrok prekinitve življenja na tem mestu. Plast grušča s temnorjavim polnilom, posledica delovanja hudourniških voda, morda kaže na katastrofični konec te naselbine.
Od vseh različnih možnih objektov naselja sta se ohranila samo večja jama in jarek (struga) katere brežino je sestavljala plast z bogatim prazgodovinskim gradivom. Jama pravokotne oblike z zaobljenimi vogali, vkopana v plast svetle rjavorumene ilovice in grušča, je bila zapolnjena z odlomki keramike, med njimi pa so bili odkriti kamniti artefakti, kamnito jedro in kamnita orodja ter drobci oglja. V jami so bili zloženi tudi večji kamni in pod njimi živalske kosti. Najverjetneje gre za odpadno jamo v naselju.

V nasprotju s skromno ali sploh neohranjenimi objekti tega naselja kažejo številni artefakti – odlomki keramičnih posod, kamnita orodja, odbitki in jedra za njihovo izdelavo, s svojo razprostranjenostjo jasno podobo naselja. Med njimi prevladujejo odlomki grobe naselbinske keramike debelih sten, največkrat okrašene z razčlenjenimi rebri. Ta tip posod poznamo iz prazgodovinskih najdišč v Vipavski dolini, na Krasu ter v Posočju. Odkrite so bile tudi posode gladkih in tenkih sten, po oblikah sorodne tistim iz bronastodobnih jamskih najdišč Goriškega krasa in nižinskih naselij severne Italije.
Bronastodobna so tudi kamnita orodja, ki so jih izdelovali v naselju, kar potrjuje velika količina tam odkritih kamnitih artefaktov in jeder iz roženca, surovine za njihovo izdelavo.
Velika količina odkritega gradiva in zlasti njegov časovni razpon od srednje pa vse do pozne bronaste dobe, vse to govori za dokaj dolgo stalno ali občasno bivanje na tem prostoru. Najverjetneje gre za naselitev manjših skupin, ki so uspešno izkoriščale za življenje ugodne pogoje na robu poplavne ravnice v bližini velike reke – Vipave.